OCENA FILMA: Moje življenje z Liberacejem

Težki, veličastni kostumi, bogastvo detajlov in bleščic, lasulje, masiven nakit, ličila, zlati copatki, nešteto ogledal, lestencev in svečnikov – neumorni zabavljač Liberace je svoje življenje odel v "razkošen kič", potratno razkošje v slogu Ludvika II. Bavarskega, kralja, znanega po svojem življenju v romantičnem, nerealnem svetu, polnem blišča. "Preveč dobrih stvari je nekaj čudovitega," pravi Liberace, toda kaj, ko tu in tam vendarle drži, da denar ne kupi sreče in ljubezni – tako Ludvik kot Liberace si v svojem razkošnem življenju nista mogla privoščiti niti, da bi svetu razkrila svojo spolno umerjenost …

Steven Soderbergh je v zadnjih letih pohajkoval v raznolikih sferah: poigraval se je s snemanjem lahkotnih in zabavnih filmov a la Vroči Mike, lotil pa se je tudi nekaj bolj dovršenih, žanrsko specifičnih filmov, kot so Stranski učinki in Izdana. Preden se je (vsaj za nekaj časa) odmaknil iz sveta filma, je postregel še s kombinacijo obojega: Moje življenje z Liberacejem je v svojih temeljih popolnoma običajna biografska pripoved o pokojnem zvezdniku, a v sebi skriva nekaj več: stil, globino in srčnost.

Filma zaradi narave zgodbe pod svoje okrilje ni želel vzeti noben hollywoodski studio, zato ga je v roke vzela kar televizija HBO in s tem znova dokazala, da dandanes televizijska filmska produkcija še zdaleč ni vredna manj od tiste v običajni distribuciji kinematografov. Moje življenje z Liberacejem temelji na zapisanih spominih Scotta Thorsona (Matt Damon) – ta je leta 1977 s pomočjo skupnega znanca spoznal svetovno znanega pianista, ekstravagantnega zvezdnika Liberaceja (Michael Douglas). Vsesplošni zabavljač svoje zveste oboževalce uspešno slepi, da ga privlačijo ženske, za stenami njegovega razkošnega dvorca pa se menjavajo mladi, privlačni, naivni moški – tudi Scott.

A če so se prejšnji fantiči menjavali hitro, se zdi, da je odnos med Liberacejem in Scottom nekoliko drugačen: prvi v najstniku najde oporo, nekoga, ki mu zaupa, drugi pa z mešanico naivnosti, želje po blišču in tudi resnične ljubezni privoli v tako rekoč vse, kar se zvezdi, ki se bliža šestdesetim, mota po glavi.

Ko je Liberaceja spoznal, Scottu še ni bilo dvajset let, medtem ko jih Matt Damon šteje že dvainštirideset – vidno pomlajenemu mu kljub temu prepričljivo uspeva ujeti tisto vidno mladostniško naivnost, energije polno navdušenje in igrive reakcije na vse tiste male simpatične norosti, na katere naleti v hiši svojega novega ljubimca.

Na drugi strani je Michael Douglas z Liberacejem v svoj življenjepis dodal eno svojih najzanimivejših, najbolj dovršenih vlog: njegov Liberace je obenem smešen, na trenutke celo simpatičen, po drugi strani pa neverjetno zoprn, celo grozljiv osebek, ki pod svojo lasuljo in tono ličil skriva plešastega ostarelega moškega z nerazčiščenim odnosom z mamo ter potrebo po toplini in ljubezni – to sicer dobi, a je ne zna vzdrževati.

Liberace Scottu med drugim pridiga, kako pomembno je, da si "to, kar si", po drugi strani pa ga prepriča o plastičnih operacijah – vse zato, da bi bil mladenič bolj podoben njemu, vse zato, da bi lahko prepričala svet, da sta oče in sin. Sčasoma se njun odnos začne krhati: Scott sumi, da bo Liberacejeva naklonjenost usahnila, Liberace pa je paranoično prepričan, da ga, tako kot vsi, tudi mladenič izkorišča.

Moje življenje z Liberacejem je zgodba o ljubezni, življenju znotraj večletne ljubezenske zveze, njenih težavah, dolgočasju in bolečini. Soderberghovo delo torej ni le zabavno, humorja polno proučevanje dekadentne ekscentričnosti pokojnega zvezdnika, temveč tudi raziskovanje medčloveških odnosov, h katerim z vso svojo izjemnostjo prispevata tudi Damon in Douglas.

Eden od tistih likov, ki svetu bogatih, slavnih in z videzom obsedenih posebnežev doda piko na i, je plastični kirurg, s tovrstnimi operacijami popolnoma iznakaženi dr. Startz – njegovo lasuljo si je nadel Rob Lowe. Se spomnite, kakšen je ta kot z zdravo hrano in športom obsedeni Chris Traeger v seriji Parki in rekreacija? Tokrat je Lowe z obsedenostjo s svojim telesom zavil v popolnoma drugo smer ter s svojo nategnjeno, umetno porjavelo kožo in usti, ki jih zaradi številnih operacij ne more niti zapreti, ter namensko leseno igro oblikoval zabavno parodijo z operacijami obsedenih bogatašev.

Moje življenje z Liberacejem slika romanco, ki je iskrena, a obenem tudi velika laž, je film, ki je načičkan, a obenem tudi izjemno ganljiv. Njegova kičasto-humorno-grenka kombinacija je posvetilo svetu zabavljaštva: bleščeči zunanjosti, pod katero se skriva človek iz mesa in krvi, ki potrebuje več kot le dom v slogu Ludvika II. Bavarskega.