Joris Voorn – tisti, ki prestopa meje med žanri elektronske glasbe

Poznamo ga kot avtorja hitov Incident (Myjagi), Goodbye Fly, After the After (z Mobyjem) in Spank the Maid ter priljubljeni remikser mojstrov, kot so Solomun, Swedish House Mafia, Harry Choo Choo Romero, Samuel L. Session in Lana Del Rey, prihaja 6. decembra v Ljubljano. Ljubitelji ga poznajo tudi kot didžeja, ki iz zabave naredi ep do sončnega vzhoda. Vas zanima, kaj je povedal?

Katere so ta hip glavne smernice razvoja elektronske glasbe? Opažam več trendov. Na sploh se zdaj v plesni glasbi veliko dogaja, saj je preskočila v srednji tok in deloma postala glavni motor pop kulture. V podzemlju, katerega del sem tudi sam, se recimo čuti močan pridih retra. Marsikaj od tega, kar vrtimo danes, spominja na zvok zgodnjih 90. let, gradbeni elementi in vzorci so precej podobni. Saj je kar zanimivo, a vseeno čakam, da se premaknemo v kaj bolj svežega, novega.

S sedemurnim nastopom v klubu Noa si poskrbel za enega od vrhuncev poletne sezone na Jadranu.

Tisti žur je bil res nekaj posebnega, ampak to se zgodi, tega ne moreš načrtovati. Poleti sem opravil krajšo turnejo po regiji, v Noi, ki je bila moja druga postaja, po nastopu na trdnjavi Kalemegdan noč prej, bi moral vrteti dve uri, a se kar nismo mogli ustaviti. V nekem trenutku je vzšlo sonce pa nas tudi to ni zmotilo, tako da smo klub zapustili šele okoli devete ure zjutraj. Tisto je bil res epski žur.

Čutiš, kako se je naša regionalna scena letos zasukala proti deep, tech-housu in drugim alternativnim žanrom?

To je super, to je moja scena. Komercialne zvezde bodo sicer še naprej močne, a ko se je elektronika prelila v pop, se je odprlo veliko prostora tudi za druge, alternativnejše žanre. Elektronika je tudi modna, zato je še več priložnosti za vse, ki jo ustvarjamo.

Trenutno navdušuješ s singlom Ringo. Kako pa napreduješ z albumom?

V zadnjih štirih letih sem si pripravil kar nekaj osnutkov za ploščo. Ponavadi se lotim ustvarjanja brez posebnega cilja, preprosto poskušam, kako sedejo skupaj posamezni elementi. Imam cel disk bolj ali manj končanih komadov, ki jih nisem izdal in jih tudi ne morem vrteti v svojih setih. Idealno za album. Moram sesti in iz tega izbrati najboljše produkcije in bom imel ploščo. Meni osebno in kot glasbeniku se zdijo to zanimivi izdelki, je pa kot rečeno vse to za zdaj čisto neprimerno za vrtenje v klubih. Upam, da bodo ljudje to razumeli, saj rad raziskujem in prestopam meje, ne želim si ustvarjati samo glasbe za plesišča.

Zdi se, da zate v glasbi res ni mej, vrtijo te tehno, house in teh-house didžeji, pa tudi radijem nisi tuj.

Težko se omejim na le en žanr, saj slišim veliko zanimive glasbe pa tudi kot didžej se prilagajam dogajanju na vsakem žuru. Zato lahko zvenim od nastopa do nastopa dokaj različno. V klubu moraš vedno ustvariti lep groove, a zavrteti moraš tudi kaj takega, kar ljudi na plesišču malo izzove.

Nekoč si izjavil, da si oboževalec tandemov Orbital in Underworld. S čim sta te osvojila?

Underworld je bolj plesno orientiran, medtem ko je Orbital bolj izmuzljiv, več se igra z lomljenimi ritmi in melodijami, a še vedno stoji na plesnem basu. Underworld je v osnovi elektronski projekt za plesišča, a se je vedno veliko posvečal tudi ustvarjanju besedil in kompleksnih skladb. Predvsem pa so pri njiju šest- ali sedemminutni komadi med krajšimi. V njuni glasbi se ne dogaja prav veliko, znata pa z dolgimi posnetki ustvariti izjemno energijo.

Vsebino omogoča Zmešaj.si.