Retrospektiva Umek v tehno maniri

Pisalo se je leto 1993. Slovenija se je pospešeno odpirala svetu, nič več ni bilo treba v Avstrijo po kinder jajčka, milko in banane, ponosno smo plačevali s tolarji in počasi začeli odkrivati internet. Ta je bil takrat še prepočasen, da bi omogočal glasbenim navdušencem deliti glasbo, zato so novo glasbo odkrivali na tujih radijskih postajah in v klubih. K4 in Palma sta bila v tistem času glasbeno okno v svet. V svet, ki ga takrat 17-letni mulc po imenu Uroš še ni videl dosti, ga je pa močno vlekel vase.

20 let kasneje. Umek velja za enega najboljših DJ-jev na svetu, njegova domišljija in kreativne inovacije pa na področju glasbene produkcije postavljajo trende in tresejo plesišča. Je kralj najboljših klubov na svetu, vroča roba na ogromnih festivalih in reden poletni gost v svetovni prestolnici elektronske glasbe, španski Ibizi, so besede, s katerimi so organizatorji na kratko napovedali petkov spektakel v izolski lepotici, nekoliko postarani teti, a še vedno nadvse privlačni Ambasadi Gavioli.

Sprehod po glasbeni poti slovenskega elektronskega velikana, botra tehna Uroša Umeka se je imenoval Oldies Goldies. Kljub temu, da so vilinska krilca, roza garderoba, Buffalo čevlji, cuzanje dude ter vzneseno, nadvse evforično poskakovanje del tehno preteklosti, se je včerajšnji dogodek dokaj lahkotno postavil ob bok zlatih let Gaviolija. Okoli 1.300 elektronskih navdušencev je okoli polnoči dobesedno zalilo prostor, toaleta je bila tradicionalno v znamenju skupinskega opravljanja velike potrebe, čeljusti so lomile kamen, ozračje je preplavila sreča in veselje, radost in ljubezen. Umek je z edinstveno tehno lekcijo dobesedno posejal ljubezen, ki je pridno rasla vse do ranega jutra. Plesna raja je bila potešena, dotični osebki so se podali na dopoldansko poskakovanje, spet drugi v sladke sanje. Usta vseh udeležencev je ob usodnem koncu krasil razvlečen, nekoliko grizljajoč, a iskren nasmeh.

Umek: Od vinilk do zvezd Uroševa zgodba se prične pisati pri rosnih 12 letih, ko na radiu zasliši zanimive komade, pri 17 letih že vrti pred deset tisoč ljudmi, takrat postane profesionalni DJ. "Preprosto zaljubil sem se v elektroniko. Spomnim se didžeja, ki je vrtel na šolskem plesu. Vrtelo se je s kaset, vsi so plesali, scena se mi je zdela fantastična, rekel sem si: "Ta je pa res faca. Vrti glasbo, vsi plešejo, on pa nepopisno uživa." Takrat sem vedel, da bom DJ in da bom življenje posvetil izključno temu," svoje začetke opiše Uroš. Prodor v tujino je bil zelo težak. Vrtel je po okoliških državah – Hrvaška, nekdanja Juga, občasno tudi v Avstiji, v tem času izdal približno 30 plošč, nakar ga končno pričnejo bookirati tudi v tujini. "Dejstvo je bilo, da sem bil DJ že kar nekaj let, bil sem navajen komunikacije s publiko, nisem imel nikakršne treme, bil sem vešč svojega posla, tako da so nastopi kar naenkrat začeli deževati."

Uroša na odru za elektronske zmagovalce krasi nasmeh, med vrtenjem se nežno pozibava sem ter tja, občasno zapre oči, nato dvigne roke in postreže z novim elektronskim udarom. Do danes je dosegel skoraj vse, kar se lahko doseže v svetu elektronike. Izdal je nešteto plošč, glasbo streže svetovni publiki, pridno vrti na Ibizi ter v Las Vegasu, je ponosni očka založbe, glasbene terapije 1605. Dejstvo je, da naporni urnik ubija zasebno življenje, vsak dan je posvečen izključno karieri. "Sam sem glasba, moje življenje je glasba. Ko se zjutraj zbudim, odprem računalnik, pregledam pošto, kontaktiram nekatere ljudi, nekaj časa posvetim športu, nato pa je na vrsti studio. Zvečer, ko najdem čas, kakšen film, potem spat, ob koncu tedna pa potujem. Resnično ni prostega časa. Zadnjič mi je kolega rekel: "Uroš, uživaj malo, kar naenkrat boš star 50 let, energija bo pošla." Mogoče ima celo prav.