Eagles

TIP: Verjetno najboljši povratniški album vseh časov.

Eagles so žive legende ter ena najpomembnejših in največjih ameriških rock skupin vse časov. Njihova zgodba je sila zanimiva in polna uspehov. Najbolj nenavadno pri vsej stvari pa je, da bend kar od leta 1979 ni objavil studijskega albuma. Kaj se je točno zgodilo, da se je bend 28 let kasneje nazadnje vendarle odločil izdati naslednika The Long Run iz leta 1979, verjetno ne bo nikoli povsem jasno. Eagles pa pri tem vsekakor niso bili pred lahko nalogo. Namreč, praktično vsak tovrstni comeback album je navadno povzročil to, da je izvajalec z njim vrgel senco na svoje stare izdelke ter s tem izgubil kanček ali pa tudi več svoje magičnosti in sijaja. Tudi Eagles bi se lahko zgodilo kaj podobnega, čeravno so Long Road Out Of Eden pripravljali več let.

Eagles so vseh teh 29 let - no, vsaj takrat, ko so delovali - zelo pazili, da niso blatili svoje stare slave in zvočne podobe. Izdali so nekaj fenomenalnih koncertnih posnetkov, bodisi v obliki glasbenega CD-ja ali DVD-ja. Tudi razne njihove novejše best of zbirke so bile vedno zelo pazljivo pripravljene in če nič drugega, je bil vsaj nov oziroma posebej za te priložnosti narejen mastering na teh izdajah odličen.

Morda še bolj pomembno pa je, da Eagles po studijskih albumih oziroma v času, ko so se ponovno zbrali, nikoli niso poskušali s čim novim. Pustimo ob strani sijajne akustične poskuse in rahlo drugače zastavljene skladbe na koncertnih izdajah. Eagles so bili vedno sinonim za vrhunski ameriški rock, ki pa je bil tudi tipično ameriško, na nek način še vedno neponovljivo barvit, avtorsko hipnotičen, ultra-vrhunsko izveden in vedno v stiku s tradicionalnim rockom in countryem, a hkrati tudi s tistim, v marsičem še danes nepreseženim, ameriškim komercialnim klasičnim radijskim in AOR rockom, ki sta konec osemdesetih praktično povsem izginila iz centra glasbenih dogajanj - in to tudi v ZDA!

Eagles so na Long Road Out Of Eden naredili genialno potezo. Preprosto so nadaljevali tam, kjer so nehali pred skoraj tremi desetletji - kot da se vmes ni nič zgodilo. Edina bolj moderna stvar na tem dvojnem albumu je produkcija, vse ostalo pa je iz nekega povsem drugega časa. Slednje pa morate vzeti kot največji kompliment.

Bend na Long Road Out Of Eden predstavlja kar 20 novih skladb, od katerih je ena boljša od druge. Pesmi pa spominjajo na marsikateri svetli trenutek njihove preteklosti. Bend tudi tokrat blesti s tistim sila prefinjenim, lahkotno zvenečim rockom, pomešanim s tipičnim (in danes že precej pozabljenim) zleknjenim west coastom in countryjem ne eni strani ter sijajnim pop rockom in spektakularnim "starinskim" AOR-om na drugi.

Eagles ostajajo nepremagljivi mojstri melodije, barvitih aranžmajev, briljantih refrenov ter fenomenalnega večglasnega petja. Skoraj odveč je zapisati, da je izvedba praktično popolna, kot tudi, da je njihova glasba polna izvrstnih instrumentalnih vložkov, čudovitih vokalnih harmonij ter prefinjene interpretacije.

Gledano v celoti so Eagles na Long Road Out Of Eden izpostavili neko drugačno, ne nek način že davno izumrlo Ameriko, kjer glasbe ni mogel delati vsak, ki zna prijeti tri akorde, kar se dogaja zadnja dva desetletja. Pav tako pa so se vrnili v nek že davno minuli čas, v katerem je bila tradicija (seveda ameriška) "vse", in ko je prevladoval tisti "outlaw feeling" ter z njim povezana vera v moč posameznika. Ne glede na to, da bend v ZDA prodaja ta album izključno preko gigantske korporativne trgovinske mreže Wal-Mart, pa se Eagles v marsikateri skladbi ne strinjajo s podivjanim ameriškim kapitalizmom in Bushevimi vrednotami, ki meljejo vse, kar je vsaj malo človeškega in po svoje tudi kulturnega ali tradicionalnega.

Izvrstna 10-minutna naslovna skladba, ki je po dramaturgiji (in ne toliko po glasbi) nekakšna nova Hotel California, je huda obsodba ameriške vojne politike skozi oči malega ameriškega vojaka. Odlična in presenetljivo moderna henleyevska Fast Company pa je zanimivo razmišljanje o nesmiselnosti gnanja, ki ga nalaga korporacijski način dela. Ja, Eagles so proti korporativno podivjanim ZDA in namesto tega ponujajo vse bolj zavrženo tradicijo in vero v moč ameriškega malega človeka. V bistvu torej ponujajo "stare ZDA".

Seveda pa je na prvem mestu glasba, ki je sijajna. Da pa je skupina na pravi poti in da je publika še vedno željna srčno narejenih ter dobro in v resnico odigranih skladb, pa kaže tudi prvo mesto v ZDA, ki so ga Eagles z Long Road Out Of Eden zlahka (711.000 proti 294.000) dosegli proti novi plošči Britney Spears, ki pravzaprav predstavlja vse tisto, kar Eagles po svoje nočejo. Zgodba o tem, da so pri Wall-Martu prvič javili podatke o prodaji in da so jih sestavljalci tamkajšnje uradne lestvice (kljub nekaterim protestom) tudi upoštevali, je ob veličini tega albuma in številu prodanih izvodov v prvem tednu povsem brezpredmetno.

Eagles so ta hip kralji ameriške glasbene scene in na najboljši poti, da ponovno postanejo tisto, kar so za milijone njihovih oboževalcev že vseskozi - največji ameriški bend! Album pa je prišel na prvo mesto tudi v Veliki Britaniji, Avstraliji, Novi Zelandiji, na Norveškem in Nizozemskem. Vsekakor tega izvrstnega izdelka nikakor ne smete preslišati!