Nedelja, 5. 7. 2026, 4.00
2 tedna, 4 dni
Kozmični dež stricev iz GEN-I
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,56
Vodja volilnega štaba Svobode Andrej Ribič je odstopil z vrha podjetja DARS, kjer je s kupom aneksov drago novo stavbo pomagal graditi tudi njegov brat Branko. Mojca Kert, kandidatka Svobode na prejšnjih volitvah in nekdanja zaposlena v GEN-I Roberta Goloba, ne vodi več državnega Borzena – ustanove, iz katere je večino prihodkov zadnje desetletje pridobivalo podjetje Star Solar v lasti Goloba. Z vrha SDH je odstopil tudi Žiga Debeljak. Ob teh "političnih menjavah", ki so posledica izgube oblasti Svobode, je parlament udaril še kozmični dež. Tako je poslanec Svobode Aleksander Prosen Kralj leta 2023 slikovito označil pojav, ko poslancem na levem delu dvorane nenadoma odpovejo glasovalne naprave, zaradi česar so rezultati glasovanj napačni. Takoj prvi dan, ko sem ta teden spet prevzel vodenje uredništva Siol.net, pa se je oglasila še Vesna Vuković. Bila je nezadovoljna s tem, kako smo o ponovnem pojavu "kozmičnega dežja" v DZ poročali, in to že prvi dan.
Glasovalna naprava naj bi tokrat zatajila vodji poslanske skupine Svobode Borutu Sajovicu in novi poslanki Levice Tini Brecelj (sicer ženi nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića in nekdanji državni sekretarki Gorana Klemenčiča, ki je po vladni karieri prevzela vodenje piarja vrhovnega sodišča).
Čudežne okvare glasovalnih tipk
Ko se je kozmični dež leta 2023 zgodil prvič, so tehnične službe DZ ugotovile, da bi glasovalne naprave lahko zmedlo to, da so poslanci Levice zadnji hip vlačili ven in vstavljali glasovalne kartice. Po posnetku, ki ga je ta teden objavil predsednik državnega zbora Zoran Stevanović se zdi, da je bil tokrat razlog drugje. Pri Tini Brecelj celo ni opaziti, da bi se sploh dotikala tipk, ki naj bi zatajile.
Glas Sajovica in Brecljeve, če je šlo za napako računalnikov ali kozmični dež, ni bil odločilen za razplet, ko je večina zavrnila dnevni red in s tem takojšnjo odreditev dveh preiskav proti stranki SDS, ki jih zahtevajo z leve. Z desne, obratno, predlagajo preiskave proti Svobodi. Ključna za razplet, da opozicijskih preiskav (še) ni, sta bila že predsednika Svobode Robert Golob in SD Matjaž Han, ki sta oba odšla na dopust. Iz njunih strank so nam pojasnili, da sta dopust napovedala, še preden je bilo znano, da bo potekala izredna seja parlamenta. Niso pa povedali, da je moral Stevanović sejo sklicati, ker jo je s podpisom zahteval tudi Golob osebno, nato pa odšel na dopust. Hana med podpisniki ni bilo in ga prav tako ni bilo na seji.
Ko oblast preiskuje novinarje (in ne obratno)
Opozicija bi ob tem, da skupaj z Golobom že dalj časa trdi, da je SDS naročila posnetke izjav politikov, odvetnikov in gospodarstvenikov, nadaljevala še preiskavo, ki jo je v prejšnjem mandatu vodila Mojca Pašek Šetinc, dokončala pa Tamara Vonta. Nekdanja novinarka Vonta je preiskovala medije in novinarje, kritične do vladajočih. Na muhi je bil denimo Bojan Požar. S tem smo postali posebna država, kjer oblastniki preiskujejo novinarje, ki so zasebniki na trgu. In ne obratno. Tradicija ni povsem nova. V prejšnjem režimu je za preveč pogumne novinarje že skrbela tajna politična policija, ki se ji je popularno reklo tudi UDBA. S padcem prejšnjega režima so vlogo, tako kaže, prevzele kar nekdanje novinarke, ki so prestopile v strankarsko politiko. Posebnost prejšnjega mandata je bila, da so vladajoče Svoboda, SD in Levica z vrsto manevrov onemogočile preiskovanje podobnih lastnih ravnanj. Preiskovati se je smelo opozicijo (SDS), oblasti (Svobode) nikakor. Zasebnike da, države ne. Ni se smelo preveriti nakazil iz državnega GEN-I, ko ga je vodil Robert Golob, podjetju, ki ga je ustanovila novinarka državnega Siol.net Vesna Vuković, ki je pozneje napredovala celo v generalno sekretarko Svobode. Kako vroče je bilo ob tem, pokaže, če spomnimo, da se je v državnem svetu pod težo pritiskov zlomil celo govorniški pult, ko je odvetnik GEN-I Mirko Bandelj svetnike tam prepričeval, da ne smejo zahtevati preiskave poslov družb Gen-I, Star Solar in financiranja političnih začetkov predsednika vlade Roberta Goloba. Bandelj v državnem svetu ni bil uspešen. So pa resno preiskavo v državnem zboru z večino pozneje onemogočili vladajoči in na predlog predsednice Urške Klakočar Zupančič celo spremenili zakonodajo, da bi GEN-I, Vesna Vuković ali Robert Golob lahko s pritožbo na ustavno sodišče preložili, in če bi jim ustavno sodišče ugodilo, celo povsem preprečil preiskovanje Roberta Goloba. Po volitvah je nova koalicija te ovire za preiskovanje Goloba ukinila, na levi pa zdaj zbirajo podpise za referendum. Z motom, da bi, če GEN-I in Golob ne bi imela možnosti pritožbe na ustavno sodišče, to pomenilo uvedbo politične policije. Udbe. SDV. Ob tem neverjetnem pretiravanju uporabljajo celo argument, da s tem varujejo novinarje. Slednje nam ponujajo tako:
Pritiski so v novinarstvu nekaj vsakdanjega
Ker sem, ko je kozmični dež udaril državni zbor, ravno spet prevzel vodenje uredništva Siol.net, sem tudi osebno začutil, da so pritiski na medije nekaj običajnega. Vesna Vuković mi je v zahtevi za popravek takoj napovedala rabo pravnih sredstev, če bom še vrtal, kaj je bilo za nakazili v preteklosti. A novinarji pač moramo biti radovedni. Še posebej hudi pa so njeni nekdanji novinarski sodelavci, če kdaj napotim bralce na zgodbe, ki sem jih že objavil, kjer lahko najdejo več podrobnosti in še natančnejše razlage.
Da bo jasno: Siol.net bo še naprej spoštoval novinarsko delo in bomo, ko povzamemo pomembne informacije ali vsebine od drugih, navedli, kdo je vir in bralcem ponudili tudi povezave na izvirno besedilo. Sploh, če je tam še več informacij. Nismo plagiatorji in naše delo mora biti v pomoč bralcem. V Zahodnem svetu velja, da je treba obsežnejšo rabo avtorskih besedil plačati, in ne da se avtorjem, če si vzel njihovo delo, to še zaračuna. To velja tudi za odgovornega urednika Siol.net. Da ne bi bilo sporov, sem pri razčiščevanju komu in kako, povezanim s portalom Necenzurirani GEN-I, plačeval, svoje preteklo delo o tem ta teden brezplačno v celoti odstopil Siol.net. Da ne bo očitkov o povezavah in "zaslužkarstvu", če bi ponudil le povezavo na že objavljen članek.
Kar zadeva kozmični dež, pa nas dogajanje predvsem opominja, da politikom ne smemo verjeti in na to nas opozarjajo tudi propagandno pretiravanje o politični policiji, kar bi naj bili poslanci, in to v državi, kjer smo jo nekoč res imeli. Še posebej nenavadno je, ker se je temu manipuliranju opozicije pridružil sindikat učiteljev (SVIZ), ki bi morali prvi v državi opozarjati na pomen poštenosti in treznosti.
Če takšni učijo naše otroke, bo prihodnost še pestra.
Komentarjev še ne bo
Še to. Že prvi dan, ko sem prevzel položaj urednika, sem bralcem spet omogočil dostop do kolumne o aferi Fotopub, ki je po menjavah urednikov pred leti izginila in odpravil posege v več tekstov, ki jih je v korist Zorana Jankovića v aferi farmacevtka zahteval inštitut 8. marec Nike Kovač. O posegih v članke, ki sem jih podpisal, me nihče ni niti obvestil, kar bi po zakonu morali. Zaradi tega tudi ne vem, ali sem odpravil vse posege.
A zgodovine se vedno pač ne da povsem popraviti. Sam dostopa do kolumn, objavljenih v preteklosti, denimo Nike Kovač, nisem in ne bom onemogočal in tudi ne spreminjal za nazaj pomembne vsebine člankov brez obveščanja avtorjev. To bi bilo nedopustno in sramotno ravnanje.
Ker je del bralcev pričakoval, da bom takoj vrnil možnost komentiranja člankov, bi se jim rad opravičil, ker še premišljamo, kako to izvesti. Lani je bil sprejet nov medijski zakon, po katerem lahko izdajatelje in urednike doletijo visoke globe zaradi vsebin komentarjev. Ekipa, ki ustvarja Siol.net, je mala. Po vseh turbulencah zadnjih let, je še manjša kot je bila, ker je nekaj odličnih novinarjev, žal, odšlo. Stalni nadzor pred propagandnimi zlorabami zaradi tega težko zagotovimo, ne da bi še bolj trpelo običajno delo.
Žrtev tistih, ki zlorabljajo možnosti in ki jih zanesejo politične strasti ali so za to celo plačani, pa so, kot je to pogosto, običajni bralci, ki bi radi le izrazili svoje mnenje ali opozorili na napake, kar je za uredništvo samo koristno. Ker napake pa popravljamo.
Na vpliv kozmičnega dežja na glasovalne naprave pa sam nič ne verjamem.
