Torek, 7. 7. 2026, 11.29
1 mesec, 1 teden
Izredno med počitnicami
Za referendum bodo morali poslanci z dopustov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,55
"Ko se začnejo politiki nenadoma panično bati preiskave, vemo, da je zadeva resna. Trenutna opozicija tako ob predlogu novega zakona o parlamentarni preiskavi namesto argumentov kriči o uvajanju 'politične policije', ki naj bi preiskovala navadne ljudi. To je klasična politična laž, s katero lovijo referendumske podpise in hkrati razkrivajo globok strah pred resnico. V predlogu zakona o parlamentarni preiskavi so namreč kot tarča preiskovanja jasno določeni politični funkcionarji. Vgrajena so vsa ključna ustavna jamstva iz kazenskega postopka, zato ni mogoče preiskovati kogarkoli." Tako je Matej Lahovnik ta teden opisal, kaj je v ozadju zbiranja podpisov za referendum o spremembi zakon o parlamentarni preiskavi. Opoziciji je zbiranje podpisov uspelo. Referendum bo razpisan.
Rok za zbiranje podpisov se sicer izteče 14. julija. Pobudniki na internetu povzemajo, da so jih do zdaj zbrali 38.839. Manjka jih torej le ščepec, časa pa je še teden dni. A medtem so organizatorji zbiranja že sporočili, da je zbranih že več kot 40 tisoč podpisov.
Časovnica: od podpisa do izredne seje parlamenta
Državni zbor bo moral referendum, ko bo zahteva s 40 tisoč podpisi vložena, razpisati v sedmih dneh. To bo, kot kaže, v času parlamentarnih počitnic. Čeprav takrat ni rednih sej, so izredne seje parlamenta mogoče – in predsednik DZ Zoran Stevanović bo moral sklicati prav takšno.
Ni še jasno, kdaj med počitnicami se bo to zgodilo. V opoziciji lahko pohitijo z vložitvijo zahteve, da bi Stevanović hitro sklical izredno sejo, še preden poslanci sredi poletja odidejo na dopuste v bolj oddaljene kraje.
Kaj prinaša nova zakonodaja in zakaj strah pred preiskavami?
S spremembo zakona, o kateri bodo volivci odločali na referendumu, desna večina odpravlja široko možnost pritoževanja na ustavno sodišče zoper odreditev parlamentarne preiskave ravnanj državnih funkcionarjev. Že vsaka vložena pritožba bi lahko preiskavo zaustavila, ugotovitev neustavnosti pa bi jo odpravila. Ta možnost pritoževanja je bila uzakonjena v času, ko so iz Svobode in GEN-I na različne načine poskušali preprečiti preiskave, s katerimi bi parlament med drugim preveril, zakaj je GEN-I pod vodstvom Roberta Goloba s 103 tisoč evri financiral podjetje SEE M. & C., ki ga je leta 2017 ustanovila Vesna Vuković, ukinil pa Primož Cirman po volitvah 2022.
Oba sta novinarja portala Necenzurirano, ki je znan po povezavah s Svobodo. Vukovićeva je bila generalna sekretarka te stranke, žena Primoža Cirmana, Petra, je bila šefica Ukoma v času prejšnje vlade, novinar Tomaž Modic pa je kot svetovalec pomagal poslanki Svobode Tamari Vonta pri preiskovanju "nenaših" medijev, za kar mu je državni zbor nakazal 76.604 evre. Prva pogodba SEE M. & C z GEN-I je bila sklenjena še v času, ko so Vukovićeva in drugi novinarji tega portala prek drugega podjetja Provedentia še delali za Siol.net.
Državni svet in opozicija sta ob tem poskušala doseči, da bi preiskali tudi nenavadna nakazila iz GEN-I na Kosovo (in Balkan), posle podjetja Roberta Goloba Star Solar, in sicer mahinacije v državni energetiki.
Kako občutljivi so na portalu Necenzurirano na razkrivanje nenavadnih nakazil in možnost preverjanja ozadij, kaže članek z naslovom Kako je Peter Jančič že prvi dan Siol zlorabil za svoj zasebni interes, ki so ga objavili prejšnji teden. Temelj za nenavadne obtožbe v njem je bila napaka, ki se mi je pripetila, ko sem za nekaj minut v poročilo na napačen način vključil povezavo na svoj članek o manevrih onemogočanja parlamentarne preiskave poslov Roberta Goloba. Povezavo sem iz članka umaknil, ko so me sodelavci opozorili, da je narejena na napačen način. Pravilno bi bilo tako: Peti manever Svobode za blokiranje preiskave poslov GEN-I in Svobode.
Manevrov je bilo pozneje, seveda, še več.
