Torek, 4. 3. 2014, 13.43
8 let, 7 mesecev
Bolj jokavi zahvalni govori na oskarjih kot pred desetletji
Pravzaprav je od leta 1995 71 odstotkov vseh zahvalnih govorov jokavih. "Morda občinstvo od zmagovalk in zmagovalcev že avtomatično pričakuje, da bodo njihovi govori zelo čustveni," je povedala raziskovalka Rebecca Rolfe, študentka digitalnih medijev na univerzi Georgia Tech.
Rolfova si je ogledala 207 posnetkov govorov prejemnikov oskarjev v vseh štirih igralskih kategorijah (igralka v glavni in stranski vlogi ter igralec v glavni in stranski vlogi) v obdobju od leta 1953 do leta 2012.
Odkrila je nekaj presenetljivih dejstev. Zmagovalci so se 12-krat zahvalili ustanoviteljema podjetja Miramax (Bobu in Harveyju Weinsteinu) in "le" 11-krat Bogu. Pa tudi to, da se je povprečen čas zahvalnega govora s 40 sekund v šestdesetih letih 20. stoletja razširil na skoraj dve minuti v današnjem času.
Prav tako je ugotovila, da se je kar 79 odstotkov govorov končalo z določeno obliko zahvaljevanja. Gledano v splošnem, se zmagovalci najprej zahvalijo Akademiji za filmsko in televizijsko znanost, ki je oskarja podelila, potem preostalim nominirancem v kategoriji in šele nato govor zapluje v bolj osebne vode.
Čeprav nekoliko stereotipski začetek govora "Rad/a bi se zahvalil/a Akademiji za …", pa tako obliko uvoda v govor uporabi le 40 odstotkov zmagovalcev.
Zmagovalke se zjočejo dvakrat več kot njihovi igralski kolegi. Od zadnjih 15 zmagovalnih igralk jih je kar 12 potočilo solze. "Podobno kot filmi so tudi zahvalni govori oblika igre. Zagotovo so solze posledica resničnega čutenja, a igralke dobro vedo, kaj se od njih pričakuje, ko jih doleti takšna čast, kot je prejem oskarja," je še povedala raziskovalka.
Edini režiser, ki je kdajkoli jokal med zahvalnim govorom, je bil Steven Spielberg leta 1993, ko je prejel oskarja za najboljšo režijo za film Schindlerjev seznam.