Sobota, 12. 8. 2023, 7.09
1 leto, 3 mesece
Ocena filma Asteroid City
Ali je Wes Anderson presegel samega sebe?
Wes Anderson ima bržkone najbolj prepoznaven vizualni slog med sodobnimi režiserji. Simetrične poravnave, živahne barve, uporaba scene za ustvarjanje kadrov znotraj kadrov in umirjeni, geometrično natančni premiki kamere so seveda prisotni tudi v njegovem novem filmu Asteroid City. A avtor gre to pot še korak dlje.
Osrednja zgodba filma je namreč "nadgrajena" s plastmi pripovednih elementov kot kakšna babuška. Tako spremljamo še zgodbo o (fiktivnem) avtorju drame, ki je predloga za film, igralcih, ki nastopajo v tej predstavi, zraven pa imamo še pripovedovalca, ki se za dokončno uničenje iluzije igranega filma enkrat celo pojavi v napačni sceni. Če je kdo pričakoval zgolj nekoliko odbito komedijo z zvezdniško zasedbo, bo že pri tem opisu ugotovil, da je Asteroid City precej zahtevnejši film, ki za povrh ne ponudi gladke razrešitve ali odgovorov na vprašanja, ki jih zastavi.
Poglejte napovednik:
Zgodba znotraj zgodbe in kader znotraj kadra
Osnovna zgodba se odvija v naslovnem Asteroid Cityju, naselbini s 87 prebivalci sredi puščave, ki je prizorišče dogodka za mlade bodoče inženirje, saj jim tam predstavnik vojske in predstavnica raziskovalne ustanove, ki stoji ob mestu, nameravata podeliti priznanja. V mesto tako prispe pet (enostarševskih) družin, tam je še nekaj otrok z učiteljico na izletu in skupina kavbojev-glasbenikov. Kot je značilno za filme Wesa Andersona, je ta eklektična družba polna izstopajočih posameznikov, med katerimi jih je nekaj družbeno zavrtih, drugi so izdatno ekstravertirani, vsi pa krepko kompenzirajo lastne negotovosti. V ospredju sta sveže ovdoveli vojni fotoreporter Augie (Jason Schwartzman) in njegov sin Woodrow (Jake Ryan), ki skozi film vzpostavita razmerji s slovito igralko Midge (Scarlett Johansson) in njeno hčerko Dinah (Grace Edwards).
Ujeta v simetrični kader: Jason Schwartzman in Tom Hanks kot ovdoveli fotograf Augie in njegov tast Stanley.
Odnosi med liki so za Wesa Andersona tipično bipolarni, kar pomeni, da so liki povečini precej odtujeni, nato pa vsake toliko preskoči iskra, ki jih vrže v popolno intimo. Ta se izrazi glede na vrsto razmerja, tako gre lahko denimo za vroče najstniške poljube, za iskren pogovor, za čuten nasvet iz globine duše in izkustev ali pa tudi za podporo pri raziskovanju filmske vloge, ki je morda tudi priprava na samomor. Kot rečeno, Andersonovi liki so nenavadni, saj njegovi filmi ne ciljajo k poustvarjanju realističnega življenja, temveč prej k normaliziranemu prikazu socialno negotovih posameznikov v njihovih oklevajočih razmerjih s soljudmi znotraj pretirano estetiziranega sveta.
Akcija v filmih Wesa Andersona je statična – kot na razgibani oljni sliki.
Zgolj za prave oboževalce režiserja?
Asteroid City je tako brez dvoma najbolj "wesandersonovski" film, kar jih je avtor posnel, saj s stopnjevanjem umetne narave sveta, v katerega postavlja svoje like, naredi še nekaj korakov naprej od zadnjih dveh igranih filmov Grand Budapest hotel in Francoska depeša. To velja za lokacijo, sceno in postavitev v (fiktivno) zgodovinsko obdobje, kar je držalo tudi pri prejšnjih dveh filmih, dodatno pa je potencirano z okvirno umestitvijo v gledališče, ki služi prikazu različnih vidikov osebnosti posameznih likov in predstavlja tudi komentar na ustvarjalnost in vlogo tako umetnika kot tudi znanstvenika v družbi.
Postavitev kadra vzpostavi območje treh ločenih kadrov: avtomehanika v podobi Matta Dillona v oknu, avtomobila na dvigalki in Augija s sinom spodaj levo.
Ali je pri tem uspešen? Niti ne. Kot celota je film nekoherenten in pogosto zmeden, okvirna zgodba gledalca dodatno opozori, da je to predstavitev neresničnega življenja – kar je sicer že povsem očitno zaradi zapleta in likov –, liki, ki obstajajo onkraj osrednje zgodbe, niso niti skicirani v obrisih, kaj šele narejeni iz krvi in mesa. A hkrati film ni niti malo dolgočasen. Igralska zasedba je izjemna, dogajanje je dovolj bizarno, vrstijo se nepričakovane stvari, humor je vseprisoten in krasno kombiniran z resnimi temami, a ne da bi jih razvodenil. Skratka, Asteroid City je film, v katerem je avtor do obisti izpilil svoj slog, kar bodo cenili njegovi oboževalci, a najbrž le malokdo drug.
Zasedba si zasluži posebno omembo, saj je z eno besedo veličastna. Zgoraj omenjena dva para tvorita srce filma, a vsi preostali ustvarjajo samosvoje stranske like, ki filmu dodajo tisti šarm, po katerem slovijo Andersonovi filmi. Tako imamo negotovega dedka v podobi Toma Hanksa, učiteljico, povsem onkraj svojih zmožnosti, ki jo igra Maya Hawke, Bryana Cranstona kot pripovedovalca, Edwarda Nortona in Adriana Brodyja kot dramatika in režiserja, Tildo Swinton v vlogi znanstvenice, ki skupaj z lastnikom motela v podobi Steva Carella, avtomehanikom, ki ga igra Matt Dillon, in generalom, ki ga upodobi Jeffrey Wright, tvori jedro mesteca. In še bi jih lahko naštevali, saj je skoraj vsaka, tudi najmanjša vloga, zaupana znanemu imenu.
Tom Hanks, Scarlett Johansson, Wes Anderson in Jason Schwartzman na premieri v Cannesu.
Ali je Asteroid City vreden ogleda?
Vsekakor. Ampak najbrž sem kot oboževalec režiserja nekoliko pristranski. Pretiran koncept, izpiljena simetričnost in izumetničenost tako lokacije kot odnosov med liki bodo gotovo marsikoga odvrnili od ogleda. A onkraj teh režiserjevih izraznih sredstev se skriva pristna zgodba o ljudeh, ki so utrpeli izgubo in skušajo vzpostaviti vezi s tistimi, ki so jim ostali, in z novimi ljudmi, ki so šele vstopili v njihova življenja, ob tem pa se ves čas bojijo, da bi jih zavrnili, saj se zavedajo lastne ekscentričnosti.
Režija: Wes Anderson
Igrajo: Jason Schwartzman, Scarlett Johansson, Tom Hanks, Jeffrey Wright, Tilda Swinton, Bryan Cranston, Edward Norton, Adrien Brody, Liev Schreiber, Hope Davis, Stephen Park, Rupert Friend, Maya Hawke, Steve Carell, Matt Dillon, Hong Chau, Willem Dafoe, Margot Robbie, Tony Revolori, Jake Ryan, Jeff Goldblum
Žanr: Komična ZF satira
Dolžina: 104 minute
Mladi inženirji se pripravljajo na akcijo.
Preberite tudi: