22 let modre skrivnosti življenja

Film o dolgoletnem prijateljstvu in rivalstvu med dvema potapljačema na dah – Jacquesom Mayolom (Jean-Marc Barr) in Enzom Molinarijem (Jean Reno) – je dobil mešane kritike. Po eni strani so mu očitali dolgočasnost, pomanjkanje pravih zapletov, po drugi strani pa so kritike in gledalce očarali prelepi posnetki podvodnega in tudi kopnega sveta in zasanjano vzdušje ob francoski oziroma italijanski obali.

Med morjem in ljubeznijo

Oba potapljača sta se že v otroštvu delila strast do nevarnega potapljaškega športa. Jacques je sledil svojemu očetu in se s potapljaštvom tudi poklicno ukvarjal. Znanstveniki so se čudili njegovi sposobnosti umirjanja življenjskih funkcij, zaradi česar je pod vodo deloval bolj kot delfin in ne kot človek. Molinari ga izzove in povabi na tekmovanje v prostem potapljanju v sicilijsko Taormino, kjer se zbliža z zavarovalniško agentko Johano Baker (Rossana Arquette). Odločiti se mora med ljubeznijo do nje in ljubeznijo do morja.

Američani so dobili svoj "happy-end"

Film o skrivnostnem podvodnem svetu je pravzaprav tudi ljubezenska zgodba, zaradi česar je bil vsaj v Evropi tako široko priljubljen. Nominiran je bil za nekaj cezarjev, dobil ga je za glasbo (Eric Serra) in zvok leta 1989. Dobil je tudi nagrado francoske nacionalne filmske akademije.

Ameriška različica filma je skoraj uro krajša od evropske, kar naj bi bil tudi glavni razlog za medel odziv ameriškega občinstva. Poleg tega so se producenti odločili za spremenjen zaključek filma. Evropska različica se namreč konča boleče tragično, ko se Jacques odloči za svet delfinov, ameriški zaključek pa je nekako "pomehkužen" – Jacques se odloči za življenje.

V resničnem življenju

Potapljača Jacques Mayol in Enzo Maiorca (v filmu Molinari) v resničnem življenju nista bila vrstnika in med seboj nista tekmovala. Mayol je bil že izkušen potapljač, ko je spoznal Maiorco, ki se je prvi potopil pod 50 metrov. Mayol je takrat dosegel globino 60 metrov. Leta 1976 je Mayol premaknil mejo potapljanja na globino 100 metrov, pri čemer je njegov srčni utrip namesto običajnih 60 utripov znašal 27 utripov na minuto, kar je podobno kot pri kitih, tjulnjih in delfinih. Pri starosti 56 let je dosegel globino 105 metrov. Leta 1983 je celo izdal knjigo L’Homo Delphinus (Človek delfin), kjer pojasnjuje svojo močno vez z morjem. Današnji rekord v potapljanju na dah znaša 214 metrov. Tudi Maiorca je izvedel več rekordnih potopov v disciplini No Limits.

Velika modrina bo na ogled danes ob 18. uri v Slovenski kinoteki kot zaključek šestmesečne retrospektive filmov Knjige o filmih.