Srbija bi rada postala filmska meka

Po dolgoletni izolaciji v času balkanske vojne Srbija upa, da se s filmom Koriolan, v katerem pod taktirko Ralpha Fiennesa igrata Fiennes in Gerard Butler, začenja nova doba filmske pridukcije, saj država potrebuje ekonomsko spodbudo in boljšo podobo.

"To je zelo pozitivno, še posebej za turizem in gospodarstvo," je povedala sekretarka na srbskem kulturnem ministrstvu Nadica Momirov. Po padcu komunizma pred dvema desetletjema so mnoge vzhodnoevropske države služile milijone s privabljanjem filmske produkcije. Srbija je na tem področju ostala pozabljena do pred kratkim.

Davčne spodbude za mednarodne produkcije

Prihodnji mesec bo namreč srbski parlament obravnaval predlog zakona o davčnih spodbudah za mednarodne filmske produkcije. Producent filma Koriolan Colin Vaines pravi, da je varčevanje v današnjih kriznih časih vitalnega pomena tudi za filmsko industrijo.

Fiennes, ki je moral za 30 odstotkov oklestiti stroške produkcije, je hvaležen Srbiji, da mu je dovolila snemati v parlamentu in da so dovolili, da osebje notranjega ministrstva igra statiste. "Naša produkcija je potekala gladko. Statisti in lokacije so bili odlični," je povedal Fiennes, ki se je ves čas snemanja bal, da bi za lokacije zahtevali več denarja, kot ga je bil pripravljen plačati.

Srbija za petino cenejša kot Madžarska

Druga producentka filma Koriolan Gabrielle Tana je povedala, da je bilo snemanje v Srbiji za petino cenejše od snemanja na Madžarskem ali na Češkem ter kar za polovico cenejše kot na klasičnih lokacijah, kot sta London ali Pariz.

Kot je za Reuters povedala izvršna direktorica srbskega studia PFI Barbara Sandić, ima Srbija s svojimi Avala studii daljšo tradicijo snemanja filmov kot novejši studii v Romuniji in Bolgariji. Zaradi tega so cenejši tudi umetniški in scenski strokovnjaki.

Borat prinesel težave

Srbska filmska komisija in drugi si želijo, da bi vlada omogočila mednarodnim snemalnim ekipam 15-odstotno povrnitev stroškov. Na Madžarskem se je dobiček od snemanja in koprodukcij povečal kar za 10-krat od leta 2004, ko so uvedli 20-odstotno povrnitev stroškov za tuje filmske produkcije, ki so lani po podatkih madžarskega filmskega sklada prinesle 126 milijonov evrov. Ta prihodek sicer predstavlja majhen odstotek BDP-ja, pa vendar veliko pripomore k mednarodnemu ugledu države. Drugačna zgodba je bilo snemanje filma Borat, ki je vaščane neke romunske vasi precej razjezil, saj so jih prikazali kot rasistične in nazadnjaške.

Srbski dohodki od filmske industrije so precej manjši. Letošnji naj bi znašali približno 20 milijonov dolarjev. Pojavljajo se celo govorice, da naj bi prodali studie Avala, kjer že dolga leta niso nič posneli, ker so njegovi lastniki bankrotirali.

Med igralci, ki že imajo "vstopnice" za snemanje v Srbiji, je Johnny Depp, ki bo s Salmo Hayek v režiji Emirja Kusturice zaigral Pancha Villo.