Petek, 21. 7. 2023, 22.14
9 mesecev, 3 tedne
Ocena filma Oppenheimer
Film, ki bo zaznamoval leto 2023
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,10
Oppenheimer je biografska drama o J. Robertu Oppenheimerju, ameriškemu znanstveniku, ki je igral ključno vlogo pri razvoju atomske bombe. Osrednji del filma je delo na projektu Manhattan v Los Alamosu, za dodatni perspektivo in dramo pa poskrbi dvojno zaslišanje, ki prikaže trivialnost dejanskih uspehov ob odsotnosti načel politikov.
Film je režiral eden najbolj prominentnih režiserjev našega časa, Christopher Nolan. Ta je zaslovel s trilogijo Vitez teme, v kateri je Batmana upodobil Christian Bale, a njegovi najbolj markantni filmi so bili povezani s kompleksnimi znanstvenofantastičnimi temami, kot so vdor v misli (Izvor), potovanje skozi vesolje (Medzvezdje) in potovanje skozi čas (Tenet), ki se jih je zmeraj primarno lotil z znanstvenega in ne s fantastičnega vidika. Zato ni nepričakovano, da je za svoj naslednji projekt izbral biografijo znanstvenika.
Poglejte napovednik:
Seveda od vizualno in konceptualno drznega komercialnega režiserja ni bilo mogoče pričakovati klasične, linearne biografije, ki bi proslavila ključne dogodke Oppenheimerjevega življenja. Film preseneti s pripovedno in moralno kompleksnostjo ter s skupkom močnih sporočil o nevarnostih orožij za množično uničenje, primitivne in malenkostne podlosti politikov in neizpodbitne moralne maksime, da boj proti nacizmu opravičuje uporabo tudi najbolj ekstremnih sredstev. Junaka predstavi kot človeka v razcepu, ki se trudi dojeti neizmerno zapletenost delovanja vesolja, ob tem pa se šele prepozno zave, da je njegova rešitev za končanje vseh vojn tlakovala pot morebitnega uničenja sveta.
Kompleksna zgradba atomske zgodbe
Film je zgrajen iz treh prepletenih pripovednih linij. V najbolj osnovni spremljamo Oppenheimerjevo (Cillian Murphy) pot od študenta fizike do zaključka projekta Manhattan in nekaj utrinkov iz nadaljnje kariere znanstvenega svetovalca za jedrsko politiko ZDA. V drugi je predstavljeno njegovo zaslišanje pred komisijo za obnovo varnostnega statusa, ki bi mu omogočal nadaljevanje svetovalne vloge. Gre za zmontiran proces, poln metanja polen pod noge in zlorabe državnih aparatov s ciljem očrnitve in odstranitve Oppenheimerja in posledično njegove podpore sporazumom o neširjenju jedrskega orožja. Ta pričanja tudi nudijo iztočnice za prelomne dogodke iz biografske linije. Tretja linija je posneta v črno-beli tehniki in je prav tako osredotočena na zaslišanje, vendar tokrat na Lewisa Straussa (Robert Downey Jr.), kandidata za ministra za trgovino, ki je insceniral Oppenheimerjev padec in mu zaradi tega preti politično povračilo.
Čeprav film traja kar tri ure, te hitro minejo ob kombinaciji napetega dogajanja, zares odlične igre zvezdniške zasedbe in impresivnega prepleta vizualnih elementov, zvočnih učinkov in glasbe Ludwiga Göranssona. Oppenheimerjeva življenjska zgodba je že sama po sebi zanimiva, fokus na njegove brezkompromisno levičarske – a nikakor komunistične – poglede ter posledice, ki so jih prinesli, pa zgodbi doda precej dinamike. Osrednji del filma je kakopak vzpostavitev raziskovalnega laboratorija v Los Alamosu in vodenje projekta Manhattan do prve detonacije atomske bombe. Ta odsek filma je tudi najbolj klasično biografski in uspešno zgradi prikaz Oppenheimerjevih ključnih razmerij z drugimi fiziki in predstavniki vojske.
Kompleksna veličina kljub klišejem
Manj uspešen je film pri prikazu ženskih likov. To resda velja za praktično vse filme Christopherja Nolana, a je tukaj še posebej izstopajoče, saj sta edini dve ženski – Oppenheimerjeva žena Kitty Oppenheimer (Emily Blunt) in njegova ljubica Jean Tatlock (Florence Pugh) – po nepotrebnem pretirano klišejski; prva kot trpeča podpornica, ki išče uteho v alkoholu, druga pa kot karikatura manične depresije. S tem obenem podpirata tretji problematični element filma – upodobitev Oppenheimerja kot "osamljenega genija", ki krši pravila in trpi, da bi lahko dosegel tisto, česar drugi ne zmorejo. Čeprav je v dejanski biografiji nedvomno mogoče najti zametke teh prikazov, pa njihova izvedba v filmu izpade precej ceneno.
Cillian Murphy in Emily Blunt kot J. Robert in Kitty Oppenheimer
Upodobitev zgodovinskih osebnosti in dogodkov je pri biografiji osnova, a film naredi presežek skozi prikaz notranjih trenj človeka. Tako že v začetku vidimo Oppenheimerjev nemir, ko poskuša dojeti subatomski svet, kasneje njegovo samozavestnost ob vzpostavljanju projekta Manhattan, nato nervozo ob političnih zaslišanjih. A najbolj prelomen trenutek in zares vrhunska scena filma nastopita po spektakularnem prikazu testne detonacije, ki mu sledi skoraj takojšnje bombardiranje Hirošime in Nagasakija. Oppenheimer mora imeti govor na proslavi ob zmagi v Los Alamosu, a mu med nizanjem puhlic podobe razgrajanja navdušenih sodelavcev začnejo prekrivati slike posledic atomske eksplozije na ljudeh in kaotičnost detonacije. Ta prizor vsekakor pusti največji pečat na gledalcu ob odhodu iz kina.
Glavni adut filma je nedvomno vizualna podoba, ki jo ponovno kroji direktor fotografije Hoyte van Hoytema. Ta si lahko skupaj z mojstri za zvočno podobo filma in skladateljem nedvomno obeta nominacijo za oskarja, če ne že kar nagrade, isto velja tudi za glavnega igralca Cilliana Murphyja. Nekoliko težje bo na področju stranskega igralca, saj zasedba kar kipi od slavnih imen in prav vsak med njimi izjemno opravi svoje delo, tudi mnogi, ki se pojavijo zgolj bežno. Najbrž najbolj izstopajoč je Casey Affleck kot zlovešč vodja obveščevalcev v Los Alamosu, ki je zgolj v dveh scenah, izjemna pa sta tudi že omenjeni Robert Downey Jr. in Benny Safdie kot fizik Edward Teller.
Benny Safdie kot fizik Edward Teller
Ali je film Oppenheimer vreden ogleda?
Oppenheimer je nedvomno film, ki bo zaznamoval leto 2023. Monumentalnost teme, ki jo načenja, in Nolanov megalomanski pristop sta vsekakor pritegnila pozornost, gledalci pa se množično odzivajo. Resda film pestijo iste težave kot večino njegovih prejšnjih, predvsem kar se tiče maratonske dolžine, šibkih ženskih likov in občasnih srednješolsko pretencioznih dialogov, a to je treba vzeti v zakup. Fenomenalna vizualno-zvočna podoba zahteva ogled na velikem platnu, po možnosti v eni izmed prvih vrst. Nolan sicer priporoča ogled v kinodvorane IMAX, ki jih pri nas ni (in to s 70-mm projektorjem, ki jih je na svetu samo 30), a ogled v katerikoli kinodvorani bo zagotovil presunljivo filmsko doživetje.
OppenheimerRežija: Christopher Nolan
Igrajo: Cillian Murphy, Matt Damon, Robert Downey Jr., Emily Blunt, Florence Pugh, Josh Hartnett, Alex Wolff, Tom Conti, Bernie Safdie, Kenneth Branagh, Jason Clarke, Jack Quaid, Casey Affleck, Gary Oldman
Žanr: Biografska drama
Dolžina: 180 minut
Preberite še:
