Varni in zanesljivi dimniki prihodnosti

Odprtina v strehi ni bila popolna rešitev, saj je bilo dimljenje v prostoru stalen pojav, zaradi česar so bili prostori in oprema črni od saj. Rimljani so za odvajanje dima iz pekarn že uporabljali cevi v stenah, toda pravi dimniki so se v Evropi pojavili šele v 12. stoletju. Prvi dimniki so bili leseni in z notranje strani premazani z glino. Šele kasneje, v 15. stoletju, so jih, najprej v gradovih in dvorcih, začeli graditi iz opeke.

Dimnik je torej naprava za odvajanje vročih dimnih plinov iz kotlov, peči, talilnih peči ali ognjišč v zunanjo atmosfero. Večinoma so grajeni navpično, da imajo vroči dimni plini neoviran in enakomeren tok, ter hkrati dovajajo potreben zrak za zgorevanje v kotlovnico in kurišče, čemur pravimo dimniški učinek.

Višina dimnika igra pomembno vlogo pri ustvarjanju vleka in njegovi zmožnosti za odvajanje dimnih plinov, razprševanju škodljivih snovi v dimnih plinih v večje višine, kar zmanjšuje vplive na onesnaževanje neposredne okolice. Razprševanje škodljivih snovi na večje področje namreč zmanjšuje njihovo koncentracijo.

Kako deluje klasičen dimnik?

Pri zgorevanju kurilnega olja, plina, lesa ali kateregakoli drugega energenta v kotlih, pečeh, kaminih ali industrijskih napravah, nastajajo produkti zgorevanja, ki jih imenujemo dimni plini. Ti plini se na splošno odvajajo v zunanje ozračje skozi dimnike. Dimni plini v dimnikih so precej bolj vroči, kot je zunanji zrak v okolju, in imajo zaradi tega tudi precej manjšo gostoto kot zunanji zrak. To povzroči, da imajo vroči dimni plini na dnu dimnika nižji zračni tlak, kot je tlak zunanjega zraka.

Ta višji tlak zunaj dimnika tako postane pogonska sila, ki premika zgorevalni zrak v kurilno napravo in tudi premika dimne pline navzgor in ven iz dimnika. To gibanje ali tok zgorevalnega zraka in dimnih plinov imenujemo naravni vlek, ali prej omenjeni dimniški učinek. Višji kot je dimnik, večji je vlek. Pri tem pa lahko nastane tudi nasprotni učinek - če je dimnik previsok glede na količino toplote, ki se odvaja skozenj, se lahko dimni plini ohladijo prej, preden dosežejo vrh dimnika. To stanje lahko povzroči zelo slab vlek, v primeru kurišč na trdna goriva (drva), pa ohlajanje dimnih plinov povzroči kondenzacijo in tvorbo smole, ki zmanjša presek dimne cevi in poveča nevarnost dimniških požarov.

Načrtovanje dimnikov, da zagotovijo zadosten vlek, vključuje precej vhodnih parametrov, zaradi česar se danes v ta namen uporabljajo izbirni diagrami in računalniški programi.

Kakovosten dimniški sistem je slovenski proizvod

Slovensko podjetje OGM-BI je na slovenskem trgu prisotno že več kot četrt stoletja, v tem času so postali vodilni proizvajalec na področju šamotnih izdelkov, razvili pa so tudi lasten dimniški sistem EKOKER, ki ga odlikujejo vrhunski materiali in širok nabor različnih elementov. Izdelan je v skladu z vsemi mednarodnimi standardi s področja ognjevzdržnih materialov. Materiali, iz katerih so izdelani elementi, so odporni na vse zunanje in notranje vplive (temperaturne, vremenske, kislinske). Dodatna prednost dimniškega sistema EKOKER je enostavna in hitra montaža – brez dodatnih stroškov vgradnje. Široka paleta elementov ustreza še tako zahtevnim kupcem - vsebuje keramične cevi premera 140 mm, 160 mm, 180 mm in 200 mm. Dimniški plašči pa omogočajo štiri različne kombinacije gradnje dimnika.

Dimniški sistem vsebuje gradnjo enojnega dimnika, z zračnikom ali brez njega, ter dvojni dimnik, z zračnikom ali brez njega. Oblike izolacijskih plošč so prilagojene različnim premerom dimniških cevi, s čimer se zagotavlja visoka toplotna upornost dimnika. Dimniški plašči so izdelani iz lahkega betona, kar omogoča lahko rokovanje in montažo. Plašči so opremljeni z armaturnimi kanali za kakovostno in obstojno gradnjo. Strokovnjaki iz podjetja OGM-BI z natančno montažo dimnika zagotovijo dolgotrajno in kakovostno delovanje dimniškega sistema. Ob pravilnem vzdrževanju je življenjska doba dimniškega sistema EKOKER več kot 30 let.

Tipi dimnikov

Dvoslojni dimnik sestavljata zunanji plašča in notranja cev. Troslojni dimniki pa so sestavljeni iz zunanjega betonskega plašča, toplotne izolacije iz mineralne volne in notranje cevi. Troslojni dimnik je najbolj uporabljan tip dimnika in se vgrajuje že več kot 35 let. Je požarno varen, toplotno izoliran, neobčutljiv za vlago in enostaven za vgradnjo. Zaradi toplotne izolacije ostanejo dimni plini topli, s tem pa se izboljša vlek v dimniku. Dvoslojni dimniki se običajno vgrajeni kot dimovodna napeljava ali tam, kjer se dimni plini iz stavbe odvajajo pod nadtlakom. Kurilne naprave, ki delujejo neodvisno od zraka v prostoru, so največkrat priključene na dvoslojne dimnike, pri čemer služi vmesni prostor med plaščem in notranjo cevjo kot dovodni jašek za zgorevalni zrak. Takšne dimniške sisteme imenujemo tudi LAS-dimniki.

Troslojni dimniški sistem iz nerjaveče pločevine EKA Global D je najbolj primeren za novogradnje. Zaradi izpopolnjene zasnove vseh komponent je primeren za obratovanje v suhem ali mokrem režimu, v nadtlaku ali podtlaku. Predstavlja najvarnejšo in dolgoročno rešitev, primerno za uporabo pri kuriščih na olje, plin ali trda goriva. 60 mm globoki vtični priključki z vgrajeno kapilarno zaporo, objemke in natančno varjeni deli zanesljivo preprečujejo uhajanje dimnih plinov iz dimniškega sistema, zato je ta dimniški sistem rešitev prihodnosti.

Njegove poglavitne prednosti so tudi: možnost priključitve kotlov za plin, olje in trda goriva, enostavna in hitra montaža, odlične toplotnoizolacijske lastnosti, dobro prezračevana izolacija, velika odpornost na vlago, kisline, visoke temperature in mehanske obremenitve, odlična plinotesnost dimniškega sistema za zagotavljanje protipožarne varnosti, gladke stene dimnika za minimalno trenje pri prehodu plinov omogočajo dober vlek, varen odvod utekočinjenih agresivnih kislih ostankov izgorevanja, preprosto čiščenje, nizka teža in visoka trdnost dimniških plaščev.

Naročnik oglasnega sporočila je Vsi.si