Bazilika bo lepo odišavila naš vrt in odgnala nekatere škodljivce

Rastlina, ki odvisno od sorte zraste od 25 do 50 centimetrov, je močno razvejana, ima oglata stebla ter aromatične svetlozelene liste, ki jih uporabljamo pri pripravi zelenjave, solat, mesa, paradižnikove mezge … Poleg svetlozelenih pa obstajajo tudi sorte z rdečimi listi in listi s pridihom škrlatne. Bazilika je trajnica, ki je ponavadi gojena kot enoletnica in cveti od junija do septembra. Njeni cvetovi so lahko beli, rožnati ali škrlatni. Liste oziroma vršičke nabiramo po potrebi, najbolje pred cvetenjem, sej med in po njem listi postanejo grobi in trpki.

Bazilika je ena izmed najbolj značilnih začimb mediteranske kuhinje. Znanih je okoli šestdeset vrst, ki se razlikujejo po velikosti, obliki in barvi listov, pa tudi po aromi.

Tla naj bodo sončna in humusna

Ker rastlinica izvira iz nekoliko bolj tropskega podnebja in zato slabo prenaša hlad, jo moramo posaditi na bolj sončno in zavetno mestu. Zemlja naj bo zračna in vlažna, pognojena s kompostom, ki mu primešamo humus. Rastlino v obdobju rasti zalivamo na od pet do osem dni, pozorni pa moramo biti, da se zemlja ne presuši.

Baziliko, ki ima močan, a prijeten vonj, ponavadi gojimo na vrtovih, lepo pa uspeva tudi na sončnih okenskih policah in terasah – v tem primeru izberemo pritlikavo vrsto, ki zraste do 15 centimetrov. Če se zelišče odločite posaditi na vrt, je dobro vedeti, da se odlično sklada s paradižnikom, kumare v njeni bližini pa bodo bolj zdrave.

Rastlina dobro prenaša obrezovanje

Rastline, ki rastejo na vrtu ali v balkonskim koritu, lahko pred cvetenjem obrežemo, nato presadimo in postavimo na okensko polico. Če vršičke mladik pravočasno obrežemo, bo rastlina gosta.

Razmnoževanje rastline

Baziliko ponavadi razmnožujemo s semeni, lahko pa tudi s potaknjenci.

Baziliko od marca dalje sejemo v rastlinjaku, ko nočne temperature ne padejo pod 13 stopinj Celzija. Majhna semena posejemo v lončke, napolnjene z mešanico zemlje in mivke. Zemljo nato pokrijemo še s tanko plastjo mivke. Na prosto lahko rastline posejemo šele konec maja, potaknjence pa pri trajnicah pozno spomladi ali zgodaj poleti.

Na dosegu roke vse leto

Liste uporabljamo predvsem sveže, saj pri sušenju izgubijo veliko učinkovin. Če želimo baziliko zamrzniti ali posušiti, moramo to narediti, preden ta zacveti. Vejice obrežemo in jih posamezno obesimo v zasenčen zračen prostor. Nežni vonj bazilike je težko obdržati, zato se pri sušenju pogosto zgodi, da rastlina dobi okus popra.

Baziliko redko napadejo bolezni

Njen največji sovražnik je mraz. Ker zahteva sončno in toplo rastišče, že pri majhnih zmrzalih jeseni rastlina uveni. Če njeni listi začnejo črneti, je bila izpostavljena mrazu, kar pa vsekakor ni dobro. Bazilika ima pomembno vlogo tudi na vrtu, saj njen zelo močan vonj odganja škodljivce. Če jo imamo v kuhinji v lončku, med drugim odganja tudi muhe.

Bazilika v kuhinji

Uporabna je v vsakdanji prehrani. Svežo lahko dodamo maslu, omakam, solatam, mesu, zelenjavi, juham, ribam in testeninam. Najbolje je, da jo jedem dodamo na koncu kuhanja, saj drugače izgubi aromo. Uporablja se tudi v sladkih jedeh, sorbetih in za okrasitev, a ker je bazilika zelo dišavna, jo jedem dodajamo previdno. Dobro se ujema z rožmarinom.

Pozitivni učinki uživanja bazilike v prehrani

Začimba pospešuje prebavo, blaži krče v želodcu in črevesju, pomirja, redči kri in je odličen vir železa. Prav tako pomaga tudi pri nespečnosti, obolenju ledvic in sečnih poteh. Odganja črevesne zajedavce.

V boju proti živčnosti ali pri prebavnih težavah pomaga čaj iz svežih listov ali cvetov. V zavreto vodo damo šest listov bazilike ali cvetoč poganjek. Pustimo deset minut, nato pa precedimo in po požirkih popijemo. Čaj iz bazilike pomaga tudi pri glavobolu in blaži napenjanje.