Sreda, 23. 9. 2020, 4.00
3 leta, 7 mesecev
Prenova hiše v Murglah: na zunaj enaki, znotraj pa vsak v svojem svetu #video #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,16
15
"Zunanjosti hiše nismo hoteli spreminjati, v tej soseski je že tako vse preveč posegov v zunanjost zgradb," pravijo arhitekti, ki se s prenovo atrijske hiše v Murglah predstavljajo na festivalu Odprte hiše Slovenije.
Ljubljanske Murgle so v zavesti ljudi večkrat menjale podobo in sloves. Ob nastanku so to naselje enostanovanjskih hiš z atriji zmerjali s koncentracijskim taboriščem, pozneje so zaradi različnih funkcionarjev, ki so se tam naseljevali, začele veljati za elitno sosesko, zdaj pa zaradi nenadzorovanih posegov in prenov hiš Murgle v več delih žal izgubljajo svojo izvirno podobo.
Podobo, katere vodilo je bilo – na zunaj so vse enote in njihovi stanovalci enakopravni, enakovredni, enaki, svojo individualnost izražajo v notranjostih hiš.
To je bilo tudi cilj prenove ene od hiš v Murglah, ki jo je vodil arhitekturni studio a2o2 in ki si jo bo mogoče ta konec tedna, od 25. do 27. septembra, ogledati v okviru festivala Odprte hiše Slovenije.
"Zunanjosti hiše nismo hoteli spreminjati, ampak smo jo želeli ohraniti kar se da tipsko. V tej soseski je že tako vse preveč posegov v zunanjost zgradb," sta pojasnila Žiga Ravnikar in Eva Senekovič iz studia a2o2 arhitekti, ki sta se načrtovanja prenove lotila s kolegoma Klaro Bohinc in Andražem Keršičem.
Čeprav popolnoma prenovljena, je zunanjost hiše ohranila svojo izvirno podobo tako z barvami fasade, opažev in okenskih okvirjev kot značilne opečnate ograje, kakršno so ob nastanku v 60. in 70. letih imele murgelske hiše.
"Ob ogledu hiše smo ugotovili, da je bila leta 1982 predelana, dodali so ji prizidek, v katerem je bila dnevna soba, na vrtu pa je stala lopa," so pojasnili arhitekti. Ob prenovi so želeli atrij, enega glavnih atributov murgelskih hiš, odpreti in kar se da povezati s prostori v hiši.
Zdaj je v atrij mogoče vstopiti iz več prostorov, tako iz dnevno-bivalnega kot iz spalnice in otroške sobe. S tem sta notranjost in zunanjost hiše občutno bolj povezani, obenem pa so prostori neprimerno svetlejši.
Z odstranitvijo nekaterih notranjih predelnih sten in pametno rabo odprtin v pohištvu so veliko bolj povezani tudi notranji prostori. Nov enoten prostor povezuje kuhinjo in jedilnico ter se prek kaskad spusti v dnevno sobo, ta pa se odpira proti zelenemu atriju, ki je v toplem delu leta podaljšek bivalnega prostora.
Pri notranji opremi so arhitekti želeli ujeti vsaj delček časa, v katerem je soseska Murgle nastajala, in zato izbrali nekatere najbolj znane kose slovenskih oblikovalcev. V dnevnem prostoru in jedilnici so tako kultni stoli Nika Kralja, nad mizo v jedilnici pa visi luč storž, ki sta jo v 60. letih oblikovala Nives Kalin Vehovar in Franci Vehovar ter zanjo leta 1964 prejela nagrado Prešernovega sklada in častno pohvalo prvega BIO v Ljubljani.
Čeprav so hiše v Murglah zdaj že precej priletne in čeprav niso zgrajene po sodobnih standardih, gre še vedno za kakovostne gradnje, so poudarili arhitekti, zaradi česar so bili za energetsko prenovo hiše potrebni le manjši posegi – minimalno dodana izolacija in nova okna s troslojno zasteklitvijo.
Prav tako so po njihovem mnenju hiše izjemno funkcionalno zasnovane, zaradi česar je bilo njihovo delo veliko lažje kot pri marsikaterem drugem projektu.
Prav to hišo pa so za predstavitev na Odprtih hišah Slovenije arhitekti izbrali tudi zato, ker se po njihovem mnenju odlično sklada z letošnjo temo festivala – arhitektura za prihodnje generacije. V tem primeru mlado generacijo predstavljajo tako arhitekti kot investitorji, mlada družina, ki je po besedah arhitektov "odličen primer, kako odgovorno skrbeti za prostor in okolje."
Oglejte si še:
15