Jaša: "Skupnostnost ni le beseda, morala bi biti svet"

V okviru svoje trimesečne rezidence v centru za umetniško inovacijo Pioneer Works v New Yorku je Jaša predstavil projekt Crystal C. Njegovo konceptualizacijo je umetnik začel že leta 2012, prvo realizacijo pa je letošnjega februarja postavil v Kulturnem centru Tobačna 001 in Galeriji Vžigalica, kjer je oblikoval alkimistični diptih s pozitivnim nabojem, odmaknjenim od negovanja ega, usmerjenem k iskrenemu zanimanju za drugega. Gre za alkimistični koktajl, nekakšen sprožilec, kar je po avtorjevem mnenju vsako umetniško delo, ki v posamezniku povzroči čutenje, s tem pa lahko tudi medosebne povezave pripelje v drugačna estetska razmerja. Ali kot še pravi umetnik: "Togetherness is not just a word, it should be the world. (Skupnostnost ni le beseda, morala bi biti svet.)"

Newyorški Crystal C, instalacija in tridnevni performans, ki podčrtuje pomen izkušnje kot priložnosti za fizično in psihično transcendenco, je nastal v sodelovanju z mlado newyorško organizacijo za umetniške inovacije. Glede na to, da umetnik v svojih delih večinoma izhaja iz dane arhitekture, je bil poleg vizije Pioneer Worksa njihov razstavni prostor, The Cathedral, eden od razlog, da se je odločil za povezovanje z njimi.

"Če sem v Ljubljani postavitev razdelil v dva pomenska dela, sem tu elemente, predvsem vsebinske, postavil v isti prostor, a jih razvijal v času. Glavni del pri postavitvi v The Cathedral je bila svetloba." Odprtje se je začelo ob koncu dneva, nadaljevalo iz večera v noč. "(De)gradacija naravne svetlobe, izlivajoča se v postavljene luči v notranjosti, je bila usklajena z glasbo, ki sva jo zastavila z Junzijem na podlagi materiala z našega albuma White Rooms in s peformansom, ki smo ga razvijali na predhodnih delavnicah."

Središče tokratne postavitve je bila mlada vrba žalujka. "Zaradi dolge zime nam je uspelo v prostor pripeljati drevo tik ob začetku pomladi, ravno ko je začelo cveteti. V prostor sem tako vnesel destilat pomladi, začetek." S pomočjo arborista Erika Vidmarja so korenine drevesa zaščitili z juto, med tridnevnim performansom pa jih redno vlažili. Korenine so ostale pri življenju, drevo tudi, nanj pa je umetnik po treh dneh vrezal besedilo: "All in One Body we Walk." Posadil ga je na vrtu Pioneers Artwork, kjer bo kot njegovo delo tudi ostalo.

"Izkušnja projekta v Ljubljani je bila posebna. Čas, v katerem smo ga postavljali, je bil ekstremen v vseh pogledih. Poleg vsesplošne klime v Sloveniji je začetek projekta sovpadal z naravno katastrofo, ki jo je povzročil žled. Takrat smo v Tobačno 001 pripeljali mrtvo drevo in ga na novo sestavili. Za New York pa sem se odločil poiskati živo drevo. Vrba žalujka ima zaradi svoje specifike, povezave s Plečnikom in teh dreves ob Ljubljanici, ki jih je zasadil moj pradedek, posebno mesto. Gre za formo, ki mi od nekdaj predstavlja boleče lepo srednjeevropsko melanholijo."

New York, prostor, ki te lahko zaduši ali sprejme Center za umetniško inovacijo Pionner Work nima le galerijskega prostora, temveč umetnikom na rezidenci zagotavlja tudi delovne prostore. Drug ob drugem so tako studii ustvarjalcev z različnih področij in koncev sveta.

In kakšna je izkušnja dela čez lužo? "New York je oder z zelo specifičnimi pravili, kodi komuniciranja in obnašanja, kar sem poznal že iz izkušnje prejšnjih projektov. To je mesto najbolj ekstremnih mogočih kontrastov. Je prostor, ki te lahko zaduši ali sprejme, predvsem pa se vse dogaja z grozečo hitrostjo, ki ni nujno v skladu z ritmi, ki jih zahtevajo umetniški procesi. Ob tem je to kraj, ki je, kar zadeva obsežnost dela, navajen marsičesa in kjer so zaradi pretočnosti ljudi mogoče čudeži. Nič pa ti tu ni dano," o izkušnji pravi Jaša.

Pri tem še poudarja, da se vse prevečkrat vrti zgolj okoli finančne vrednosti, kar je trenutna globalna značilnosti sveta umetnosti. "Vrednost umetnika definira umetniški trg, muzeji so pri tem med glavnimi dejavniki. A hkrati, če kje, potem je ravno tu smiselno vztrajati in verjeti v to, da lahko naša generacija poudari drugačno koncepcijo uspeha in vrednote. Kar pa ni lahko. Ni preprosto v vsakdanjik, kjer s svojo uničujočo ideologijo prevladuje goli kapitalizem, vnesti drugačne načine komuniciranja in delovanja. Možnost je tako predvsem odgovornost do lastnega iskrenega izraza, do okolja in skupnosti."

Crystal C povezal z Gulf Labour Projekt Crystal C, akt sajenja vrbe žalujke, je Jaša povezal tudi z mednarodnim pozivom umetnikov k bojkotu Guggenheima v Abu Dabiju zaradi izkoriščanja migrantskih delavcev, ki na otoku Saadiyat gradijo nov muzej. V protestu združeni umetniki kritično pozivajo fundacijo Guggenheim, naj zaščiti pravice delavcev, ki gradijo in bodi vzdrževali njihovo arabsko izpostavo. Opozarjajo na izkoriščanje delavcev, njihovo podplačanost in nemožnost, da sodelovanje prekinejo.

Pozivajo k bojkotu sodelovanja umetnikov z Guggenheimom v Abu Dabiju, v muzeju, ki nastaja na podlagi izkoriščanja delavcev. Z namenom osvetljevanja te problematike je tako leta 2011 nastala koalicija umetnikov in aktivistov Gulf Labor, s katero opozarjajo na razmere, v katerih so nastale in nastajajo zgradbe Guggenheim Abu Dabi, Louvre Abu Dabi in v sodelovanju z British Museum nacionalni muzej Sheikh Zayed.

V okviru tega so zasnovali enoletno kampanjo 52 Week z začetkom lanskega oktobra, v katero so povabili različne umetnike, pisatelje in aktiviste z vsega sveta, ki proti izkoriščanju delavcev pri gradnji umetnostnih institucij v Abu Dabiju v različnih oblikah prispevajo svoj komentar. Jaša je s svojim prispevkom, ki je nastal kot del projekta Crystal C, sodeloval v 27. tednu. "V tem trenutku se dogajajo dobre stvari. Kot na primer odstop umetnikov s sklopa bienala v Sydneyju zaradi enega od glavnih sponzorjev. Preveč je primerov, ko na odru razstav pridigajo drugače, medtem pa se v zaledju produkcije umetnosti dogajajo iste karieristične mahinacije, podrejanja in podobno …"

Pogoje dela v kontekstu postavljanja novega muzeja Guggenheim je Jaša želel komentirati iz lastnih izkušenj, ki jih je doživel v Pioneers Worku, na dnevu, posvečenem podpornikom centra in mreženju. Iz okoliščin, ki so v ospredje postavile tiste, ki prispevajo, zagotavljajo sredstva za delovanje umetnostnih centrov, ne umetnikov/delavcev, ki so prispevali vsebino dogodka. V teh okoliščinah se je Jaša odločil za kopanje luknje, za zasaditev drevesa/ ideje. Dokumentiranje te geste in nastala izjava pa sta nato postali še njegov doprinos h krogu umetnikov, katerih delo ceni.