Hiša v okolici Ljubljane: Zdaj objekt diha, pred tem pa je "dihtal"

Sogovornik se strinja, da gre pri dihanju človeškega organizma in objektov, v katerih živimo, pravzaprav za isti način delovanja, nos in prezračevalna enota pa imata veliko več skupnega, kot se zdi na prvi pogled. Hiša mora dihati kot človek, če izgubi vitalnost dihanja, je njeno zdravje ogroženo, tako kot pri ljudeh.

"Sodobni človek veliko časa preživi v zaprtih prostorih, bodisi v službi bodisi popoldneve v objemu doma. Z ozirom na to je kakovost zraka v teh prostorih še kako velikega pomena. Z družino smo se v objekt na robu Barja in v bližini gozda preselili pred 12 leti. Hiša je zelo dobro izolirana, za toploto porabimo zelo malo energije, a vlaga je visoka," uvodoma razloži dr. Milan Hosta.

Problem vlage so dolgo lahko reševali sprotno, z zračenjem, odpiranjem oken. "V zadnjih treh, štirih letih tudi sam razvlažilec zraka ni bil dovolj. V zgornjih, spalnih prostorih je bila vedno okoli 60-odstotna vlažnost, sploh v tistih bolj deževnih mesecih. To je preveč. Ne diha se dobro, pozimi je bil na vratih kondenz, v zadnjih letih se je v kotičkih sten že nabralo tudi malo plesni. To ni dobro ne na pogled, kaj šele za zdravje. Dvakrat na leto, spomladi in jeseni, sem to očistil, premazal, razkužil in prebarval. A plesen se je ponovila," problematiko opiše sogovornik.

Vse se je spremenilo, ko je na eni izmed konferenc srečal direktorja podjetja Lunos Milana Kusterja.

Da bi zmanjšali negativne posledice zrakotesnosti sodobnih novogradenj ali pa energetskih prenov, je nujna vgradnja prezračevalnega sistema, ki bo vsaj enkrat dnevno zamenjal celoten volumen zraka v hiši.

Ozračje v domu se močno odraža na počutju

"Ko vrtim film svojega življenja in se v spominu vrnem v različne objekte, v katerih sem bival, in se vprašam po kakovosti zraka in počutju, se mi stvari pokažejo malo drugače. Lahko bi celo rekel, da se ozračje v stanovanju močno odraža na počutju," prizna dr. Milan Hosta.

"Kot otrok sem prvih nekaj let živel v ljubljanskem Kolizeju, a smo se pri mojih treh letih preselili v hišo na Viču, na rob Barja. Zato se Kolizeja spomnim šele preko kasnejših obiskov sorodstva. Kolizej je bil temačen, mrzel, tudi zatohel. Stavba, ki je propadala in je tudi res ni več tam. Dihanje tam je bilo težko. Dnevne svetlobe je bilo premalo in edina možnost zračenja je bil direkten prepih skozi okno vse do notranjega skupnega hodnika. S stališča dihanja in počutja nič kaj človeku prijazen objekt, ki je odražal duha tistega časa. Hiša na Viču je bila velika, tipična gradnja iz sedemdesetih, kjer oče gradi hišo, v kateri bodo potem otroci lahko dolgo živeli. Skratka prevelika za eno družino, premajhna za dve. To je bila hiša brez izolacije. Na opeke takoj omet in fasada. Okna so bila lesena in niso dobro tesnila. Hiša je dihala. Ko smo močno zakurili, se je počasi segrevala. Pozimi so se zjutraj, ker je v centralni peči izgorel ves premog, na naših oknih izrisale ledene rožice. Poleti je bilo na južni strani neznosno vroče. Vlage je bilo nekaj, saj je talna voda na tem delu Viča, ki meji na barje, stalno visoka. A nikoli plesni. Hiša je bila dobro prevetrena na račun oken, ki niso dobro tesnila," se spominja.

Ozračje v stanovanju se močno odraža na počutju

"Potem pa se sam, ko si ustvarim družino, odpravim živet na svoje. Najdemo primerno hiško, ki odgovarja našim potrebam. Energijsko dobro opremljena hiša, izolirana z debelim stiroporjem, okna, ki dobro tesnijo. Lokacija je spet barjanska, na Brezovici, tik pod gozdom. Vzdušje je v tej hiši primerno vzdušju mlade družine. Zrak pa je seveda spet nekaj svojega. Ne diha. Hiša ne diha. In v deževnih obdobjih, pomladi in jeseni, je v zgornjem nadstropju, kjer vsi družinski člani spimo, vlaga pogosto tudi 65-odstotna. Preveč težak zrak je to. In to se občuti, vpliva na nižjo kakovost spanja in imunski sistem je v stalni pripravljenosti, da uravnoveša to prekomerno vlago. In na dolgi rok to utruja. Pozimi se nam je nabiral kondenz na vratih in robovih oken. Tako visoko vlago sem dolga leta reševal z razvlažilcem in zračenjem. V zadnjih dveh letih pa sem jeseni opazil, da se kljub vsemu v nekaterih kotih zidov počasi razvija plesen. To sem sicer uspešno zatrl, a se je spet ponovilo. Zato sem se ozrl po naprednejših in učinkovitejših rešitvah, ki odpravljajo vzroke, in ne simptome," pravi.  

"Od tu do tega, da bo pač treba hišo navrtati in ji narediti nosnice, da bo končno zadihala, seveda, ni daleč. Poiskal sem kakovostno rešitev pri Lunosu in naša hiška je dobila novo podobo in s tem tudi novo ozračje. Učinek je takojšen. Hiša je zračna, bolje se spi. Ni teže, ki bi jo delala previsoka vlaga. Če bi kot strokovnjak za dihanje iskal, kaj se je res spremenilo, bi rekel, da tudi več negativnih ionov iz zunanjega zraka prihaja v objekt, kar deluje izjemno ugodno na zdravje teh, ki živijo v njem. In seveda, to predvsem občutimo ponoči, zrak, ki ga izdihamo in je poln toksinov in vlage, se prečisti, saj ga pošljemo ven in pri drugi napravi svežega v objekt," pravi dr. Milan Hosta.

Od tu, do tega, da bo pač treba hišo navrtati in ji narediti nosnice, da bo končno zadihala, seveda ni daleč. Poiskal sem kakovostno rešitev pri Lunosu in naša hiška je dobila novo podobo in s tem tudi novo ozračje.

Hitra izvedba in enostavna uporaba

"Pred časom sem bil povabljen na konferenco o kvaliteti zraka v zaprtih prostorih. Tam sem spoznal direktorja podjetja Lunos in se še malo poglobil v te stvari. Vedel sem, da iščem nekaj takega, po najinem spoznanju in izmenjavi mnenj pa sem se v svojo odločitev še dodatno prepričal," pove dr. Milan Hosta.

Odločil se je, da se poda v konkretno rešitev. "Obrnil sem se na podjetje Lunos, na naš dom je prišla njihova ekipa, pogledali so tloris in svetovali, kaj se da narediti, kam je najbolj smiselno namestiti prezračevalne enote. Zadeva je bila implementirana relativno hitro, kljub njihovi gneči z naročili, ki jo gre vsekakor pripisati vedno večji zavesti pomena kakovostnega zraka v zaprtih prostorih, je bila montaža narejena v enem dnevu," se spominja dr. Milan Hosta.

Dodaja, da je z izvedenim delom kot tudi z učinkovitostjo pametne prezračevalne enote i-Vent izredno zadovoljen. Tudi zaradi enostavne uporabe celostnega sistema.

"Kot strokovnjak za dihanje sem že isti večer opazil, da je zrak drugačen, lepo kroži. Takoj se opazi druga kakovost. Uporaba je tudi zelo enostavna. Vse je mogoče regulirati z majhnim daljinskim upravljalnikom ali pa mobilnim telefonom, kjer so naprave povezane v sistem. Reguliraš lahko jakost, smer zraka, če ena naprava pošilja zrak ven, je fino, da ga druga noter. Uporabniška izkušnja upravljanja je res enostavna, kar najbolje ponazori moja najmlajša hčer, ki si zvečer ustvari svojo ljubo klimo ter pri upravljanju še kako uživa (smeh, op. p.)," pove dr. Milan Hosta.

Kot strokovnjak za dihanje sem že isti večer opazil, da je zrak drugačen, lepo kroži. Takoj se opazi druga kakovost.

Zdaj hiša diha, prej pa je 'dihtala'

"Zunanji zrak je v Sloveniji načeloma zdrav, tudi pri nas na Barju, ob gozdu, resda pa je pri nas nekoliko bolj vlažno. Ključno je, da se to vlago spiha iz objekta, da se lažje diha. Na kratko rečeno – po prve pol leta uporabe sem z videnim, občutenim izredno zadovoljen. Vem, kako je bilo prej, zdaj je zrak lažji, bolj čist, hiša enostavno diha, pred tem pa je hiša 'dihtala'. Sicer smo zdaj še vedno v suhem mesecu, marcu, a zanima me, kaj bom opazil v prihajajočem deževnem aprilu, ko je bila vlaga vedno visoka. Pričakujem, da bomo vlago uspešno potiskali iz objekta skozi filter. Ko smo nekoč v teh mesecih odpirali okna, je bilo na pohištvu tudi veliko cvetnega prahu. S temi filtri pričakujem, da bo tega vedno manj, kar je seveda ugodno za naša pljuča. Za tiste, ki so v nenehnem stiku s tehnološkimi elektronskimi napravami, velja omeniti tudi električni smog, ki ga je na račun dobrega prezračevanja manj," razloži dr. Milan Hosta.

Po prve pol leta uporabe sem z videnim, občutenim izredno zadovoljen. Vem, kako je bilo prej, zdaj je zrak lažji, bolj čist, hiša enostavno diha, predtem pa je "dihtala".

Za novogradnje in za vse vrste sanacij

Sistem i-Vent je primeren tako za novogradnje kot tudi za vse vrste sanacij. Ravno tako kot vsi drugi elementi iz Lunosove ponudbe se lahko i-VENT implementira tako v stanovanjsko gradnjo kot tudi v pisarne, bolnišnice, domove za ostarele, hotele, turistične objekte in podobno.

Ključne prednosti pametne prezračevalne enote i-VENT:

• varčevanje z energijo,
• odprava odvečne vlage,
• skoraj neslišno delovanje,
• protihrupna zaščita,
• upravljanje prek aplikacije,
• filter proti alergijam,
• preprosta montaža,
• preprosto in poceni vzdrževanje.

Trendi Svežina na robu Ljubljanskega barja: hiša, ki je ponovno zadihala