Ponedeljek, 21. 12. 2015, 11.51
6 let, 7 mesecev
20 let Ambasade Gavioli: kako se je spominja tisti, ki jo je oblikoval
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
20 let je, odkar so odprli Ambasado Gavioli. Prostor, ki je v 90. letih zaznamoval klubsko sceno. Dolgo časa pa je tudi minilo, da je vanj spet stopil avtor interjerja Gianni Gavioli.
"Veseli me, da je prostor še vedno dobro ohranjen. Po 20 letih in pri vseh tisočih ljudeh, ki so ga v tem času obiskali, in številnih dogodkih, ki so se v njem zgodili, še vedno dobro deluje. Zagotovo je eden od razlogov tudi ta, da smo pri notranji opremi uporabili vzdržljive materiale, kot so kamen, baker in les," so bile besede italijanskega arhitekta Giannija Gaviolija, ko je po skoraj 20 letih spet stopil v izolsko Ambasado Gavioli. Prostor, ki ga je zasnoval v duhu ljubezni, kot pravi.
Prostor, kjer ni predsodkov
Časi sredi 90. letih so bili v Sloveniji drugačni, se spominja Gianni Gavioli. "To je bilo pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Vzdušje tu je bilo mirno in optimistično. Ljudje so bili nasmejani, prijazni, odprti in povezani med sabo. Vabili so me na obiske, jedli smo dobre ribe in spoznaval sem vonje vaših gozdov. Vse to sem doživljal na poti iz Ljubljane na Bled in med enomesečnim spoznavanjem Istre," spomine strne arhitekt.
Sodeloval je s skupino mladih slovenskih poslovnežev, ki so imeli z nekdanjo industrijsko halo kulturno-komercialne načrte, vendar ne čisto jasnih predstav o vsebini prostora, ki meri 1.600 kvadratnih metrov. Preden so se lotili projekta, so ga za navdih peljali po Sloveniji. "Ko so me povabili sem, so mi rekli, da mi bodo najprej predstavili znamenite slovenske kraje. Spoznal sem tukajšnje zvoke, okuse, vonje … Poskrbeli so, da sem se v Slovenijo najprej zaljubil, nato so mi ponudili posel," še pove.
V prostor so se oblikovali literatura in film
V izolski prostor je Gavioli v oblikovalskem smislu vpisal številne reference iz sveta umetnosti in popularne kulture. Svoje izkušnje spoznavanja slovenskega lokalnega okolja je tako v interjerju prepletel z vzdušjem pesmi Charlesa Baudelaireja, zgodbo in vzdušjem Alice v Čudežni deželi ter Romea in Julije. Prav tako je v klubskem prostoru mogoče prebirati navezovanje na delo španskega arhitekta Antonija Gaudíja.
Tako so nekdanjo izolsko industrijsko halo sredi 90. let v mediteranskem duhu napolnili barve, mozaiki, luči v različnih izvedbah ter učinki in detajli, ki soustvarjajo fantazijski svet Ambasade Gavioli. Kluba, ki je v 90. letih k nam prinašal mednarodno elektronsko glasbeno sceno, in kraja, ki je od tu v svojih zlatih časih v svet izstrelil marsikaterega domačega DJ.
V nekdanji instituciji elektronske glasbe zdaj le deset dogodkov na leto
Glasbeni dogodki ob petkih in sobotah v Gavioliju po tem, ko je prostor pred sedmim leti kupil Mercator, niso več stalnica klubske ponudbe pri nas. Novi lastniki so v njem želeli urediti veliko trgovsko središče, a so se nato odločili, da stavbo tudi sami dajo na prodaj.
S skupino Fetch the Vibe, ki v njem še vzdržuje klubski program, zato ne sklenejo dolgoročnejših zavez. Zdaj je tam zato le še kakšnih deset dogodkov na leto.
"Prostora v vseh teh letih nihče ni skušal spreminjati ne od zunaj ne od znotraj"
Prav to, da lastniki sprva niso vedeli, kaj bi s prostorom, pa je zanj pomenilo popolno svobodo pri zasnovi notranjega oblikovanja, pravi Gavioli.
"To mi je bilo pisano na kožo. Skice sem delal v pisarnah, ki so gledale v notranjost prostora, in prihajal v spodnje nadstropje. Ideje so se rojevale sproti. Pomembno se mi zdi, da prostora v vseh teh letih nihče ni skušal spreminjati ne od zunaj ne od znotraj." Izhodiščna ideja o programu tega prostora je bila precej drugačna od tega, kar se je nato zgodilo v njem.
Partiji so jih rešili
Sprva so si namreč zamislili, da bi tu delovalo zabavišče, ki bi gostilo kabaretske umetnike, operne pevce, plesalce … Tako je tudi interjer nastal v gledališkem duhu, "za vse ljubitelje literature, ljubezni in življenja". Toda ta ideja je skoraj pripeljala do bankrota, rešili pa so jih partiji.
Julijin balkon za klubsko večerjo v dvoje
Med spominjanjem tega, kako je prostor nastajal in kakšne ideje o njegovem programu so ga oplazile, Gavioli pove, da mu je žal samo za to, da nikoli v njem ni nastala restavracija, kar je bilo v načrtu.
Ideja o restavraciji z gledališčem oz. klubom ali klubu z restavracijo mu je še danes blizu. Z mislijo na to je deloma nastal tudi Julijin balkon. "Tam bi bil lahko prostor za večerjo v dvoje, intimno druženje, ki se dogaja v kontekstu širšega dogajanja, predstave, druženja …"
Barvna okna za lepši pogled navzven
Gaviolija prostor, ko je prvič stopil vanj, ni navdušil. Kmalu pa se je v njem začela dogajati magija. Nastal je fantazijski kraj, odcepljen od resničnega sveta.
"Ker je zunanji svet mračen in negativen, je vanj treba gledati skozi barvna okna. Zato so ta v barvah," enega od detajlov v prostoru predstavi arhitekt. Simbolnih pripovedi objektov je v Gavioliju veliko, prav tako kot je v njem tudi veliko barv in luči.
