Želi si le to, da bi se enkrat do sitega najedla

Manca Suhljato dekletce trinajstih let. Živi z mamico, ki ima že več kot leto dni hudo spremenjeno obnašanje. Pa s sestrico, ki končuje srednjo šolo. In Manca je bolna deklica. Ima neko neozdravljivo bolezen, ki ji v silnih bolečinah krči telo. Mamica jo vozi na preiskave in zdravljenja. Morala bi imeti posebno prehrano, bogato z minerali. Pa kaj, ko mamica, ki dela, ne zasluži niti 500 evrov. In Manca tudi ve, da je mamica hudo bolna. Tudi sama zahaja k zdravniku, pa noče izdati, zakaj. Pravi, da jo izdajajo živci.

In vse bi še šlo, ko bi imeli doma vsaj elektriko. Nimajo je več. Že več kot mesec dni. Mamica pravi, da brez elektrike bi še nekako, mrzlo vodo pogrejejo na plinskem grelniku in se tuširajo kar na "lonec". Zanje je večji problem, ker mamica že tako veliko dela, zdaj še pere na roke. Manca ji ne more pomagati, ker jo boli vse telo. Sestrica kdaj pa kdaj ponoči ožema perilo. Ponoči zato, ker je lačna in ne more spati. Tudi Manca ne. Zvečer se s sestrico stisneta v klobčič, si povesta kakšno resnično zgodbo in se trudita potopiti v sanje, še preden pride v posteljo njuna mamica.

Ona pogosto joče. In takrat jima je najhuje. Nič ne pomagajo na vrata nalepljeni srčki, na katerih piše "mamica, radi te imava". Njuno mamico skrbi, da na ista vrata ne bodo jutri potrkali rubežniki, prišli tisti, ki jih bodo izselili, zaradi dolga. Ne morejo plačevati položnic za stanovanje in druge stroške. In mamica je zato, da bi redno poravnavala dolgove, vzela še posojilo na banki. In zdaj mamica ne dobi niti toliko plače, da bi dekletoma lahko priskrbela vsaj hrano.

Za ves teden mamica lahko kupi liter mleka, nekaj najcenejših jogurtov, znižano štruco kruha, kakšno poceni marmelado, pa riž in makarone. Manca ne ve, kdaj so nazadnje jedli meso, vsak dan pa ji skuša mamica priskrbeti vsaj eno jabolko. Iz riža in praženega sladkorja ustvarjajo energijske kroglice, ki jih Manca pogosto vzame v šolo za kosilo.

Manca z bolečinami in krulečim želodčkom nima velikih želja. Le to, da bi se enkrat do sitega najedla.

Nik Pred dvema mesecema mu je umrl očka. Pred štirinajstimi dnevi pa je službo izgubila še mamica, ki vse dni in noči joče. Nik je imel očeta rad. Tako zelo, da je bil v času njegove bolezni, ki je trajala samo pol leta, nenehno ob njem. Na nočni omarici je pisal nalogo. Na glas se je učil, da ga je oče slišal. Ga pomagal negovati. Z bratom sta bila dogovorjena: on pomaga mamici, Nik bo skrbel za očeta.

Živijo v stanovanju, ki sta ga oče in mama kupila pred petimi leti na posojilo. In oče je garal vse dni, da je zaslužil za obroke odplačila. Ko je zbolel, niso mogli vračati posojila. Mamici delodajalec ni plačeval dela in tako so ostali brez vsega.

Pred sošolci, znanci in prijatelji sta Nik in brat skrivala, da naenkrat ne moreta plačati malic in kosil in da ne moreta več na treninge nogometa in košarke. Dejala sta, da se jima ne ljubi več. V družbo vrstnikov sta prenehala zahajati. In četudi sta se učila dolgo v noč, si nista mogla nič zapomniti. Mislila sta le na očeta – in danes na mamico. Učiteljica jim je povedala, da uspeh ne bo zadovoljiv. Iz čistega odličnjaka bo Nik v osmem razredu osnovne šole komaj dober, brat srednješolec pa bo imel srečo, če ne bo imel nobenega popravnega izpita.

Ne zmoreta več kot toliko. Že več kot štiri mesece nimajo več niti za hrano. Mamica ne zmore nobenih plačil več. Nimajo prav nobenega prihodka, nobene pomoči. In Nika je skupaj z bratom zelo strah. Večkrat se pogovarjata, da bi bilo najbolje, če bi vsi odšli za očetom ...

Urška "Ne maram je, nočem je več videti, nikogar nočem več videti!" je kričala Urška, ko smo jo vprašali, zakaj se nenehno prepira z mamico. "Ni mi sposobna kupiti niti nove majice, koliko časa mi že ni dala niti za vstopnino za obvezno šolsko ekskurzijo. V šoli mi govorijo, kdaj bodo poravnane obveznosti. Nisem kriva, da sem revna, nočem pa biti zaradi tega izpostavljena pred sošolci ..."

Hudo bolna mamica ima pet otrok. Urška je že srednješolka. Drugi so še majhni. In prav Urška ne more razumeti, da mamica nima več dela, da očka ne zasluži dovolj za preživetje vseh šestih.

Bila je odlična osnovnošolka, umetnica na vseh področjih, likovnem, glasbenem, plesnem. Bolezen mamice, izguba dela in zaslužka družini onemogoča osnovno preživetje. In Urška je morala prenehati razvijati svoje talente. Prenehala je hoditi v glasbeno šolo, na plesne tečaje ... In prenehala se je učiti.

Ker tako ali tako zanjo nikoli več ne bo dovolj denarja, ker mamica ni "sposobna" razumeti njenih potreb, oče pa se tako in tako bolj ukvarja z mlajšimi brati in sestrami.