SiolNET. Sportal ZOI
3,83

termometer

  • Messenger
  • Messenger
ŽAN KOŠIR PO TRETJEM MESTU NA ZOI

Koširjev bron z grenkim priokusom

3,83

termometer

"V Sočiju sem se počutil tako, kot da bi zadel na lotu. Tukaj pa … Kot bi osvojil nekaj, kar že imam. A verjamem, da bo moje zadovoljstva iz ure v uro večje," je po tretjem mestu na paralelnem veleslalomu olimpijskih iger v Pjongčangu dejal Žan Košir, po mnenju svojega trenerja tudi oškodovanec polfinalne tekme.

Od našega poročevalca iz Pjongcanga

Žan Košir: znova slovenski olimpijski junak Žan Košir: znova slovenski olimpijski junak Foto: Stanko Gruden, STA

Dan pred zaključno slovesnostjo 23. zimskih olimpijskih iger je Žan Košir kot 71. in obenem zadnji slovenski športnik še tekmoval. Ko se je še zadnjič, skupno šestič, spustil po veleslalomski progi v snežnem parku Phoenix, ob prihodu v cilj ni skrival zadovoljstva. V malem finalu je ugnal Francoza Sylvaina Dufourja ter se po srebru in bronu v Sočiju veselil še svoje tretje olimpijske kolajne. Tudi ta je bronasta, a ima zaradi trnove poti, ki jo je kot ujetnik zdravstvenih težav prehodil v zadnjih treh letih, vendarle tudi zlat sijaj.

A ko je nekaj minut po svojem tretjem olimpijskem vrhuncu in prejetih čestitkah z vseh strani 33-letni Tržičan stopil pred sedmo silo, je deloval zelo umirjeno in deloma melanholično. "Vem, novinarji potrebujete prve izjave. A žal zdaj moji občutki še niso takšni, kot bi morali biti. Verjamem tudi, da bo že čez nekaj ur drugače. Moje izjave bodo bolj pozitivne," je dejal edini slovenski deskar, ki je na največjem zimskošportnem tekmovanju stopil na stopničke.

Obrazložitev vodstva Olimpijske reprezentance Slovenije glede regularnosti polfinalne tekme v paralelnem veleslalomu

- Fotofiniša pri paralelnem veleslalomu ni, kot je to primer v nekaterih drugih športih;

- Vsaka proga ima svoje merjenje časa, šteje le razlika med tekmecema. Na cilju posamezne proge sta A in B časomerilni napravi. A naprava je pozicionirana nižje kot B in le A naprava je merodajna;-

Na cilju je TV kamera, ki pa za merjenje časa ni pomembna in pri tem ne igra nobene vloge. Ta kamera snema pod drugačnim kotom kot je pozicionirana časomerilna A točka in je zavajajoča;

- Na pritožbo vodstva ekipe deskarjev smo prejeli odgovor, da je čas polfinalne tekme pravilen, kar je potrdil tudi direktor tekmovanja vodji olimpijske reprezentance Slovenije na srečanju po tekmi. Pritožba na merjenje časa ni bila možna.

Preberite še:

Kot v zlatih časih Kot v zlatih časih Foto: Reuters Veselje z napako

Grenak priokus je pri Koširju pustila predvsem polfinalna tekma. Potem ko je kvalifikacije končal na drugem mestu, nato v osmini finala gladko ugnal domačina Kim Sangkyuma in v četrtfinalu prepričljivo še Nemca Stefana Baumeistra, je v polfinalu naletel na še enega Korejca – Sangh Leeja. Tudi v tem primeru je vozil na hitrejši rdeči progi, imel tekmo pod nadzorom, nato pa v spodnjem delu popustil, dovolil tekmecu, da se mu približa in ga v zelo tesnem zaključku tudi prehiti.

"Jezen sem bil. Predvsem pa sem mislil, da sem že v finalu," priznava Žan, prepričan o vsaj sumljivi odločitvi. Njegov trener Jernej Demšar je medtem brez dlake na jeziku zatrdil, da je njegov varovanec neupravičeno ostal brez velikega finala. V tem je nato zmago slavil Švicar Nevin Galmarini. A pomembno je, da se je Košir zbral za mali finale. "Bil sem bolj sproščen. Nisem tako napadal. Počakal sem na zadnji del in v spodnjem dva zavoja odpeljal bolj natančno kot v polfinalu. Kot kaže, je bilo to dovolj za zmago in končno tretje mesto," je kimal z glavo in sam pri sebi pogrešal pristno veselje.

Velika osebna zmaga

"Žal mi je, da občutek ni takšen, kot je bil v Sočiju. Takrat je bilo tako, kot da bi zadel na lotu. Tu pa se počutim, kot da bi osvojil nekaj, kar že imam. Nisem občutil posebnega zadovoljstva. Na žalost. A ponavljam, ko se bom umiril in videl, kaj je uspelo meni in peščici tistih, ki so mi verjeli, bom vesel," se je spomnil zahtevnih sezon, v katerih je zaradi hudih in nerešljivih bolečin v hrbtu kariera visela na nitki. Tako je v zadnjih treh sezonah nastopil na le petih tekmah svetovnega pokala. Olimpijska kolajna bi morala biti torej velika osebna zmaga.

V Slovenijo se bo vrnil v ponedeljek, dan za Jakovom Fakom. V Slovenijo se bo vrnil v ponedeljek, dan za Jakovom Fakom. Foto: Stanko Gruden, STA

"Zadovoljen sem s svojimi vožnjami. Bile so konstantne, zanesljive in brez večjih napak. Po vsem tistem, kar sem doživel, vem, da ni lahko stopnjevati miselnosti. Zdaj živim v dveh ločenih svetovih. Takšnih dni, kot je današnji, bi si želel več. Žal jih ni. Malokrat se počutim tako agilno. Tudi bolečine so bile prisotne, a sem jih moral odmisliti. Ves teden sem bil konstanten, tako da sem vedel, da lahko posežem visoko," razmišlja vselej zgovorni Tržičan.

Šola iz Sočija: Zdaj si tu, potem te ni

Še najbolj ga je pred tekmo vznemirila informacija iz Gorenjske. "Ko sem se odpravljal k počitku, sem slišal, da bodo moje vožnje spremljali v domačem lokalu. 'Joj, spet bom moram nekaj sestaviti,' sem si dejal. Moral sem se pogovoriti sam s seboj," je povedal Žan, edini Slovenec, ki je tokrat vztrajal do boja za najvišja mesta. Rok Marguč je namreč izločilne boje izgubil za pičlo stotinko, Tim Mastnak in Gloria Kotnik pa sta se poslovila v osmini finala.

A na kakšno slavo ne računa. "V današnjem svetu je pač tako, da si ali pa te ni. Danes sem. Čez dva tedna pa me ne bo. To šolo sem dal skozi. Sem pa dokazal, da sem človek, ki želi nekaj več. V to vložim tudi delo. Nič ne pade z neba. Čeprav nisem tekmoval, vedite, da delam prav vsak dan nekaj, da bi bil še boljši. Morda lahko kakšen dan le plavam v bazenu, a tudi to je nekaj," pravi zdaj tudi uradno najuspešnejši slovenski športnik na zimskih olimpijskih igrah. Več je s po dvema zlatima in srebrnima kolajnama dosegla Tina Maze.

Zlato v Nemčijo (Nevin Galmarini), srebro v Južno Korejo (Sangho Lee), bron v Slovenijo (Žan Košir). Zlato v Nemčijo (Nevin Galmarini), srebro v Južno Korejo (Sangho Lee), bron v Slovenijo (Žan Košir). Foto: Getty Images

Konca kariere ni napovedal

Pred dnevi je v pogovoru za Sportal dejal, da bi bil ob ugodnem razpletu tekme lahko sobotni nastop celo njegov zadnji v karieri. Kot kaže, bi za to moral postati olimpijski prvak. Ko je namreč v cilju še enkrat pogledal proti progi, si je dejal: "Bom moral še enkrat na olimpijske igre."

A po zdravstvenih težavah se zdi boj za Peking 2022 vendarle nerealen. Ali pač ne? "Bil sem velik pesimist, prepričan, da je telo, ki je izmučeno, nemogoče znova sestaviti. Morda pa se lahko dogajajo čudeži. Morda se bom maja počutil fantastično. Morda je to le psihična blokada. Kdo bi vedel," je z rameni skomignil nekdanji prvi deskar svetovnega pokala.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 811
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin