Anamarija Lampič
Četrtek, 22. 2. 2018, 9.39
6 let, 9 mesecev
Anamarija Lampič
Ime za olimpijsko beležko prihodnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,70
2
"O Pekingu 2022 še ne razmišljam, saj je še predaleč. Mi je pa dal Pjongčang dovolj zagona za še bolj trdo delo v novem olimpijskem ciklu," po dobrem vtisu, ki ga je kot olimpijska debitantka pustila v Južni Koreji, razmišlja 22-letna smučarska tekačica Anamarija Lampič.
Šesto mesto v ekipnem šprintu, sedmo v posamičnem, osmo v štafetni preizkušnji in 27. v teku na 10 kilometrov. To je bera obetavne olimpijske debitantke iz Valburge pri Medvodah. Ob rezultatih je hčerka nekdanjega kolesarja in prav tako olimpijca Janeza Lampiča pridobila tudi kar nekaj izkušenj, ki ji bodo prav prišle v prihodnjih letih. Ta bodo ključna za njen razvoj. Po ocenah strokovnjakov gre za ime, ki ga velja vpisati v olimpijsko beležko z oznako Peking 2022. Nadarjenost je potrdila že v preteklih letih, ko je med drugim - v resda okrnjeni konkurenci - dobila šprintersko preizkušnjo svetovnega pokala v Pjongčangu in s štafeto osvojila kolajni tako na mladinskem svetovnem prvenstvu kot na mladinskih olimpijskih igrah.
Iz Pjongčanga z dobrimi vtisi
Lahko primerjate svoje predstave o olimpijskih igrah s sliko, ki ste jo dobili v Pjongčangu?
Prizorišče sem poznala, saj sem bila tukaj na tekmi svetovnega pokala že lani. Večjih presenečenj zato ni bilo. Je pa res, da je bilo celotno dogajanje tokrat bolj živahno. Vse skupaj me je malce spomnilo na mladinske olimpijske igre, na katerih sem nastopila leta 2012 v Innsbrucku. Življenje v blokih, organizirani prevozi … Le nad hrano nisem bila najbolj navdušena, zato se že veselim vrnitve v Slovenijo in kakšne klobase.
Mlade športnike olimpijski utrip pogosto prevzame. Vas ni?
Niti ne. Skušala sem biti osredotočena na svoje nastope. Zaradi tega si mi ni uspelo ogledati nobenega drugega tekmovanja. Tega mi je malce žal. Res pa je, da sem v olimpijski vasi vrgla tudi kakšno oko na zvezdnike zimskega športa, recimo na Lindsey Vonn ali Marcela Hirscherja.
Ste pogrešali pravo vzdušje na tekmah?
Najraje nastopam v Skandinaviji. Tam je tek doma. Navijačev je vedno veliko, vzdušje je noro. V Pjongčangu pa je bilo vzdušje slabše. Domačinov je bilo malo, zaradi oddaljenosti pa si marsikdo ne more privoščiti poti v Južno Korejo.
Kako pa bi ocenili rezultatski izkupiček?
Na olimpijske igre sem prišla v dobri formi. Temu primerni so bili tudi rezultati. Posamični šprint mi je zelo dobro uspel. Morda je bil dosegljiv celo boljši dosežek. Toda v klasični tehniki letos nisem tako dobra. Moram biti zadovoljna. V teku na razdaljo sem nastopila nad osebnimi pričakovanju. Štafetna preizkušnja se je za Slovenijo končala z nadpovprečnim rezultatom. Zelo zadovoljna sem tudi z izkupičkom ekipnega šprinta, kjer sva bili z Alenko Čebašek šesti. Morda je bilo dosegljivo celo peto mesto, a sva vseeno veseli. Ko torej potegnem črto pod Pjongčang 2018, lahko rečem, da bi bilo le težko bolje.
"Že samo razmišljanje o dopingu lahko podre športno ravnovesje."
Kako pa bo čez štiri leta v Pekingu? Glede na vašo starost in vaš razvoj bi bile namreč prav to lahko igre, na katerih boste nastopili na zenitu kariere.
Do leta 2022 je še zelo dolgo. O tem ne razmišljam. Vem, da se do takrat lahko zgodi marsikaj. Ne skrivam pa, da sem na teh igrah dobila še večji zagon. V prihodnje bom še bolj trdo trenirala. Verjamem, da se lahko skozi svetovni pokal v prihodnjih letih kakovostno pripravim na olimpijske igre v Pekingu.
Gre vaša kariera v pravo smer?
Prav gotovo. Korak za korakom. Ne preskakujem stopnic. Skupaj s trenerji se prebijam skozi različne faze tekmovalnega razvoja. Verjamem, da zdaj tudi sama sebe že dovolj dobro poznam.
So v Sloveniji dovolj dobri pogoji za razvoj tekačice vašega kova?
Pogoji zanesljivo so. Morda malce zaostajamo na tehnični ravni in pri medicini. V največjih reprezentancah so na tej ravni veliko bolj razviti. Tam se nič ne prepušča naključju.
"Štiri tekme. Dovolj je bilo," pravi Lampičeva.
V številnih ekipah gredo tudi čez mejo in stopijo na oder dopinga. Se o tem v tekaških vodah veliko govori?
Predvsem letos, ko so na dopingu ujeli Norvežanko Therese Johaug, se o tem veliko več pogovarjamo. Meni te teme niso blizu. Že samo razmišljanje o dopingu lahko podre športno ravnovesje, zato se o tem nerada pogovarjam. Treniram. To je vse.
Trener Stefano Saracco ima pogodbo s Smučarsko zvezo Slovenije le do konca sezone. Upate, da bo ostal?
Da, vsekakor bi si želela, da Stefano ostane naš trener. Verjamem, da smo se odlično ujeli. Dobro delamo. To kažejo tudi rezultati na teh olimpijskih igrah. Tudi za moj tekaški razvoj je dobra kontinuiteta. Če bi prišel nov trener, bi znova porabili kar nekaj časa, da se privadimo drug na drugega. Žal mi bo, če Stefano in zveza ne bosta našla skupnega jezika.
Je v vas še dovolj moči za zaključek sezone?
Malce sem utrujena. Tudi zaradi tega tukaj ne bom nastopila na 30-kilometrski preizkušnji. Tedni v Pjongčangu so bili zelo naporni, a pravega časa za počitek ni. Čaka me svetovni pokal. Nastopala naj bi na vseh tekmah. Upam, da bom ohranila formo.
2