Sreda, 10. 1. 2018, 10.35
6 let, 2 meseca
olimpijski športi
Hitrostno drsanje (dolge proge)
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
V Pjongčangu je hitrostnim drsalcem na voljo po sedem kompletov odličij v moški in ženski konkurenci.
Olimpijske discipline: tekme na 500, 1.000, 1.500, 5.000 in 10.000 metrov, ekipno zasledovanje in skupinski štart za moške in ženske. Skupinski štart je novost, v Pjongčangu prvič v olimpijskem programu.
Zgodovina drsanja
Drsanje je bilo v severnih predelih Evrope, kjer pozimi zmrznejo jezera, reke in kanali, stoletja zgolj oblika hitrega transporta ...
Podobno kot marsikateri olimpijski šport se je tudi drsanje iz praktične uporabe razvilo v tekmovanje.
Hitrostno drsanje je olimpijski šport od prvih zimskih iger v Chamonixu. Sprva so tekmovali le moški, od ZOI leta 1960 v Squaw Valeeyju pa se za odličja borijo tudi dekleta.
Najstarejša znana oblika drsanja sega 20 tisoč let pred našim štetjem, na Švedskem so namreč našli nekakšne sandale, na katere so bile po dolžini s trakovi privezane kosti. Lesene drsalke z jeklenim rezilom so se pojavile v 14. stoletju, popolnoma kovinske drsalke pa v 17. stoletju. Leta 1850 so bile v prodaji že kovinske drsalke, ki jih je bilo mogoče pritrditi na čevelj, ne dosti kasneje pa so se pojavili drsalni čevlji, kot jih poznamo danes.
Drsanje se je sprva širilo po deželah z dolgimi in hladnimi zimami, kot so Švedska, Norveška, Finska in Rusija, na Nizozemskem pa je v 13. stoletju s pomočjo kurirjev po zamrznjenih kanalih potekala komunikacija med vasmi. Šport je hitro "okužil" Britance, z zgodnjimi kolonialisti pa se razširil v Ameriko in Kanado.
Prvo zabeleženo tekmovanje v hitrostnem drsanju naj bi bilo leta 1676 na Nizozemskem, v severnih predelih zahodne Evrope pa so hitro začeli ustanavljati klube. Prvo uradno mednarodno tekmovanje hitrostnih drsalcev je bilo organizirano šele leta 1863 v Oslu na Norveškem, leta 1889 pa so se na Nizozemskem gostitelji, Rusi, Američani in Angleži spopadli na prvem svetovnem prvenstvu.
Razen v tekmah na najkrajši razdalji tekmovalci na standardni, 400 metrov dolgi progi drsajo po enkrat na čas. Na progi sta istočasno dva tekmovalca, ki po vsakem krogu menjata progi. Prednost pri menjavi ima vedno tekmovalec, ki je v trenutku menjave na zunanji strani, nepravilno oviranje pa se lahko kaznuje z diskvalifikacijo.
Leta 1998 je bil spremenjen format tekmovanja na 500 metrov. Do takrat so se tako kot na preostalih razdaljah tekmovalci pomerili v enem teku, zdaj pa imajo dva. Zmagovalec je tisti drsalec ali drsalka, ki ima najboljši seštevek obeh časov.
Oglejte si še, kako je videti drsališče v 360-stopinjskem načinu.
