SiolNET. Sportal ZOI Peking
4,38

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Skok v športno preteklost

Tragedija, ki je družino olimpijca ovila v veliko žalost

4,38

termometer

Nodar Kumaritašvili | 12. februarja je minilo natanko 12 let od smrti gruzinskega sankača Nodarja Kumaritašvilija, ta se je ponesrečil na uradnem treningu tik pred začetkom olimpijskih iger v Vancouvru.  | Foto: Guliverimage
12. februarja je minilo natanko 12 let od smrti gruzinskega sankača Nodarja Kumaritašvilija, ta se je ponesrečil na uradnem treningu tik pred začetkom olimpijskih iger v Vancouvru. Foto: Guliverimage

V soboto, 12. februarja, je minilo natanko 12 let, odkar je na uradnem treningu, le nekaj ur pred začetkom olimpijskih iger v Vancouvru, umrl komaj 22-letni gruzinski sankač Nodar Kumaritašvili. Letos v Pekingu, torej 12 let pozneje, je svoj olimpijski krst doživel tudi njegov mlajši bratranec Saba Kumaritašvili.

Skok v športno preteklost | Foto:

Tragična smrt gruzinskega sankača Nodarja Kumaritašvilija je močno zaznamovala zimske olimpijske igre v Vancouvru leta 2010. Komaj 22-letni Gruzinec je namreč umrl med treningom sankačev v moškem enosedu, le nekaj ur pred slavnostnim odprtjem iger.

Pri hitrosti okoli 145 kilometrov na uro je v 16., zadnjem zavoju zletel s proge Whistler Sliding Centre in trčil v nezaščiten železni nosilec. Poškodbe glave in zatilja so bile kljub hitremu posredovanju zdravnikov, ti so bili ob njem že nekaj sekund po nesreči, oživljanje pa so začeli že po minuti, žal usodne.

Nodar Kumaritašvili | Foto: Guliverimage Foto: Guliverimage

V družini Kumaritašvili se kljub veliki izgubi niso poslovili od sankanja. To je del njihovega DNK, pravijo. Sankal je že Nodarjev dedek, temu hitremu športu se je posvetil tudi njegov oče David Kumaritašvili, ki je bil v obdobju Sovjetske zveze celo državni prvak v tej športni panogi. S sankanjem je povezan tudi bratranec Nodarjevega očeta Feliks Kumaritašvili, ki je ob Nodarjevi nesreči vodil gruzinsko sankaško zvezo.

In navsezadnje je sankač tudi Saba Kumaritašvili, ki je 5. februarja letos v Pekingu doživel svoj olimpijski krst. Čeprav je za poznejšim zmagovalcem Johannesom Ludwigom za dve sekundi zaostal že po prvi vožnji, je bil s svojim nastopom zadovoljen.  

Saba Kumaritašvili je letos v Pekingu, 12 let po bratrančevi smrti, doživel svoj olimpijski krst.  | Foto: Guliverimage Saba Kumaritašvili je letos v Pekingu, 12 let po bratrančevi smrti, doživel svoj olimpijski krst. Foto: Guliverimage

Saba, vnuk Aleka Kumaritašvilija, ki velja za očeta organiziranega sankanja v Gruziji, je povedal, da je misel na pokojnega bratranca zanj boleča, a mu po drugi strani vliva dodatno moč. Sam nikoli ni razmišljal, da bi zaradi družinske tragedije opustil tradicijo.

"Vsaka generacija v naši družini ima vsaj enega sankača. Zdaj sva z očetom tista, ki nadaljujeva tradicijo in hodiva po Nodarjevih stopinjah."

Nodar Kumaritašvili (1988–2010) – sankač z magisterijem iz ekonomije

In kdo je bil Nodar Kumaritašvili, ki se ga v Gruziji še vedno spominjajo, po zaslugi Sabe pa so se ga spomnili tudi letošnji olimpijci?

Nodar Kumaritašvili se je rodil v letoviškem mestu Bordžomi v osrednji Gruziji. S sankanjem se je začel ukvarjati pri 13 letih. V svetovnem pokalu nikoli ni dosegel večjega uspeha, a je v športu vseeno vztrajal. Kljub ostremu življenjskemu tempu, ki so ga narekovali treningi in tekme, mu je uspelo diplomirati na Politehniški univerzi v Tbilisiju, leto pred smrtjo je opravil še magisterij iz ekonomije.

Nodarjev oče s čelado in spomini na sina | Foto: Guliverimage Nodarjev oče s čelado in spomini na sina Foto: Guliverimage

Olimpijske igre v Vancouvru v Kanadi leta 2010 so bile njegove prve in žal tudi zadnje, močno pa so zaznamovale tudi nastope njegovih rojakov.

Ganljiv mimohod gruzinskih olimpijcev

Vodilni v gruzinski olimpijski reprezentanci so sicer takoj po tragični smrti svojega olimpijca razmišljali celo o odpovedi iger in vrnitvi odprave v domovino, a je gruzinski minister za šport in kulturo Nika Rurua pozneje oznanil, da bo reprezentanca kljub tragičnemu dogodku ostala v Vancouvru, svoje nastope pa bo posvetila pokojnemu rojaku.

Gruzinski olimpijci so leta 2010 na odprtju iger korakali z žalnimi trakovi na rokavu in zastavi v spomin na rojaka, ta je umrl le nekaj ur pred tem. | Foto: Guliverimage Gruzinski olimpijci so leta 2010 na odprtju iger korakali z žalnimi trakovi na rokavu in zastavi v spomin na rojaka, ta je umrl le nekaj ur pred tem. Foto: Guliverimage

Tako je preostalih sedem članov gruzinske olimpijske odprave na slovesnosti ob odprtju iger, ta je bila na sporedu le nekaj ur po Nodarjevi smrti, v znak žalovanja na zapestjih nosilo črne trakove. Na zastavo so privezali črn žalni trak, v mimohodu po stadionu pa v znak spoštovanja pustili prazen prostor za pokojnega sankača.

Občinstvo na stadionu jih je pozdravilo s stoječimi ovacijami, umrlemu športniku pa so se poklonili z minuto molka.

Gruzinski predsednik Mihail Sakašvili je na pogreb pripotoval v gruzinskem olimpijskem dresu. | Foto: Guliverimage Gruzinski predsednik Mihail Sakašvili je na pogreb pripotoval v gruzinskem olimpijskem dresu. Foto: Guliverimage

Predsednik države na pogrebu oblečen v gruzinski olimpijski dres

Kumaritašvilijevo truplo so 17. februarja 2010 prepeljali v gruzinsko prestolnico Tbilisi, dan pozneje pa v njegovo rodno mesto. Tri dni pozneje so ga pokopali.

Pogrebnih slovesnosti se je udeležilo več tisoč ljudi, tudi gruzinski predsednik Mihail Sakašvili, ki je na poslovilni obred pripotoval oblečen v gruzinski olimpijski dres.

Ulica, kjer je Kumaritašvili odraščal, danes nosi njegovo ime, v Gruziji so izdali tudi poštno znamko v njegov spomin.

David Kumaritašvili, oče pokojnega sankača, na njegovem grobu v kraju Bakuriani v Gruziji | Foto: Guliverimage David Kumaritašvili, oče pokojnega sankača, na njegovem grobu v kraju Bakuriani v Gruziji Foto: Guliverimage

Kaj je pokazala preiskava nesreče?

Na Mednarodni sankaški zvezi (FIL) so po Kumaritašvilijevi smrti sprožili notranjo preiskavo, kjer so se osredotočili na ustreznost in varnost olimpijske proge. Tehnični komisarji so menili, da za nesrečo ni kriva proga, temveč človeška napaka.

Mrliški oglednik Tom Pawlowski je bil še bolj natančen. Kumaritašvilijevo smrt je označil za nesrečo, ki jo je povzročil splet več dejavnikov, ti so bili visoka hitrost, tehnična zahtevnost proge in športnikova neizkušenost.

Potrdil je, da sankanje vedno vsebuje element tveganja in da so organizatorji olimpijskih iger pri gradnji proge sledili smernicam tistega časa, vseeno pa je krovno sankaško organizacijo pozval, naj svojim tekmovalcem priporoči več obveznih treningov pred olimpijskimi igrami in preostalimi večjimi tekmovanji.

Nodar Kumaritašvili | Foto: Guliverimage Foto: Guliverimage

Kumaritašvilijev oče David, ki je sicer priznal, da mu je sin le tri dni pred smrtjo zaupal, da se boji dela proge, kjer je pozneje izgubil življenje, oče pa mu je pri tem položil na srce, naj ne tvega preveč, se z oglednikovim poročilom ni strinjal.

"Izjave, da je Nodar umrl zaradi pomanjkanja izkušenj, ne sprejemam. Če bi mu zares manjkalo izkušenj, si ne bi nikoli prislužil  mesta na olimpijskih igrah," je ugovarjal. 

Fotografija z olimpijsko baklo, ki jo je Nodar Kumaritašvili svoji družini poslal po elektronski pošti. | Foto: Guliverimage Fotografija z olimpijsko baklo, ki jo je Nodar Kumaritašvili svoji družini poslal po elektronski pošti. Foto: Guliverimage

Zaradi nesreče spremenili progo

Olimpijska proga je zaradi tragedije doživela nekaj prilagoditev. Organizatorji so dvignili zaščitni zid v črnem, 16. zavoju, in spremenili ledeni profil. Preventivno so mesto štarta za moške spustili na mesto štarta žensk, da bi s tem zmanjšali skupno višinsko razliko in s tem tudi hitrost tekmovalcev. Železne nosilce blizu cilja so zaščitili z varnostno prevleko.

Spominski kotiček ob olimpijski progi | Foto: Guliverimage Spominski kotiček ob olimpijski progi Foto: Guliverimage

Mednarodni olimpijski komite se je Kumaritašvilija spomnil tudi 1. novembra 2010, ko so družini pokojnega sankača izročili častno odlikovanje, Kumaritašvilijev oče pa je takrat oznanil, da bodo v sinov spomin v njegovem rojstnem kraju Bakuriani zgradili sankaško stezo. Pri Mednarodni sankaški zvezi so jim pomagali z donacijo 10 tisoč evrov, ki naj bi jim pomagala pri obnovi družinske hiše. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin