Za prvo slovensko slalomsko violino tudi olimpijska kolajna ni prepovedana tema

Ana Bucik je v dosedanjem delu sezone osvojila več točk (127) kot v vseh predhodnih sezonah skupaj (82). Foto: Sportida Pred tremi sezonami smo Ano Bucik označili za svež primorski veter v slovenski smučarski reprezentanci. V zadnjem letu se je ta močno okrepil. Novogoričanka se je namreč kot nova prva dama slovenskega slaloma začela precej redno uvrščati med najboljšo petnajsterico v svetovnem pokalu. Po nedavnem sedmem mestu v Mariboru ter dveh enajstih v Zagrebu in Flachauu pa je 23-letna študentka matematike in fizike začela še bolj odločno pogledovati proti najboljšim, čeprav se zaveda zaprtega in kakovostno privzdignjenega kroga najboljših slalomistk. Na to jo opozarjajo tudi njeni zaostanki za njimi.

Čeprav torkovemu dosežku v Flachauu (11. mesto) niste gledali v zobe, pa ste z izrazom na obrazu vendarle dali vedeti, da v nogah čutite še boljše rezultate …
Res je. Predvsem zaradi igre stotink sem obžalovala nekaj napak. Ko sem kot osma v prvi vožnji v cilj druge prišla z zaostankom 14 stotink, a pristala šele na četrtem mestu, sem se zavedala, da je bil dosegljiv še boljši rezultat. No, tudi prva vožnja ni bila idealna. Še več. Ko sem prišla v cilj, sem bila presenečena nad osmim časom. Občutek je bil zaradi napak slabši. Zavedam pa se, da se napake pojavljajo, ko smučar napada. A ko potegnem črto, moram biti zadovoljna z dejstvom, da se vrtim okrog želenih mest. Blizu najboljšim sem tudi takrat, ko vožnje niso idealne. Želim pa še višje. Še višje od sedmega mesta iz Maribora.

Naslednji slalom jo čaka na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu. Foto: Sportida

Vaše smučanje je že na oko drugačno. V preteklosti ste pogosto ritem prepuščali progi. Zdaj ste veliko bolj aktivni in dinamični. Kako se je zgodil ta preskok?
Ne glede na vse zanke poskušam napadati na vsaki progi. Ta misel me žene na vsaki tekmi. Kako se je to zgodilo? Morda zaradi smučarskega napredka in forme. Priznam tudi, da zdaj, ko napadam, še bolj uživam v smučanju. Zavedam pa se lastnih pomanjkljivosti. Do želene slalomske ravni me čaka še veliko dela.

Kaj pa občutek v štartni hišici? Se z rezultatskim napredkom dvigujeta tudi samozavest in napadalna drznost, ki sta v slalomu pogosto odločilni?
Prav zagotovo. Čutim večjo samozavest. Po drugi strani pa se povečujejo tudi rezultatski apetiti. Dvajseta mesta me ne zadovoljijo več. Posledično čutim novo obliko treme. Ne morem pa spregledati tega, da se na štartu gibljem v krogu najboljših slalomistk. To me še dodatno motivira.

Omenili ste rezultatske apetite. Kako visoko segajo vaši cilji?
Pred sezono sem se želela ukoreniniti med najboljšo dvajseterico. Zdaj vidim, da je realen cilj petnajsterica. A pri tem ne bo ostalo. V prihodnji sezoni želim biti v krogu favoritinj za olimpijsko kolajno.

Poleti bo dopolnila 24 let, s čimer je po Meti Hrovat druga najmlajša članica slovenske ekipe svetovnega pokala. Foto: Sportida

Smučarke, ki krojijo slalomski vrh, so očitno na precej višji ravni. Zdi se, da je korak do teh precej večji od tistih korakov, ki ste jih storili v dosedanjem delu sezone. Kaj vam manjka do te peterice oziroma šesterice, ki se na vsaki tekmi poteguje za stopničke?
Strinjam se, da mi do teh deklet še kar nekaj manjka. Gre predvsem za smučarke, ki obvladajo vse postavitve. Visok tempo so sposobne ohranjati tudi v težjih predelih. Kjer jaz za nekaj količkov upočasnim smučanje, one ohranjajo ritem in hitrost. Tu nastajajo razlike, o katerih govorite. Kako do tega? Veliko treninga na raznolikih terenih. S pravo kilometrino bom poskušala ujeti to raven.

Popolnega slalomista odlikuje konkurenčnost na različnih postavitvah, podlagah in konfiguracijah terena. Kje so na tej ravni vaše hibe?
Največ težav imam v zaprtih postavitvah. Napredujem, a se še vedno ne počutim tako domače kot na bolj odprtih postavitvah. Obenem vem, da tudi na zelo ledenih podlagah še nisem dovolj suverena. Veseli pa me, da konkurenčnost mojega smučanja ni več tako zelo odvisna od konfiguracije terena.

Ko sva se predlanskim pogovarjala o želenem napredku, pogovor ni mogel zaobiti reprezentančnih težav. Zdi se, da se je stanje na tem področju nekoliko popravilo. Čutite, da imate podporo, ki pripada smučarki vašega kova?
Dobro delamo. Čutim dobro energijo, ki jo oddajajo sotekmovalke, trenerji in serviserji. Tudi pri Smučarski zvezi Slovenije so naredili nekaj korakov proti nam. Boljši rezultati so zanesljivo tudi plod tega.

Pred enim letom je slavila zmagi na slalomih evropskega pokala. Zdaj so njeni cilj povezani z najvišjo tekmovalno ravnjo. Foto: Sportida

Vseeno ste morali znova seči v lasten žep …
Prispevala sem za letalsko vozovnico za poletne priprave v Argentini. Dogovorjeni pa smo, da bomo, če bo proračun presežen, nekaj prispevale še ob koncu sezone. Upam, da se to ne bo zgodilo. Predvsem pa si želim, da v prihodnje samoprispevka ne bi bilo več.

Poznamo vas kot slalomistko, ki je nekaj točk osvojila tudi v kombinaciji. Kaj pa preostale discipline?
Zaradi koledarja svetovnega pokala bi slalomu najraje dodala še veleslalom. Na treningih čutim napredek. Težava pa je visoka štartna številka. To mora biti izziv za nadaljevanje sezone.

Ob koncu se dotaknimo še prve slalomistke zadnjih let Mikaele Shiffrin. Vas njena ranljivost preseneča? Še pred meseci je tekmice kot za šalo premagovala za dve sekundi. V zadnjem tednu je priznala dva "poraza", kar je več kot v dveh letih pred tem …
Tudi mene nekoliko preseneča. Po drugi strani sem tega zelo vesela. Dala nam je vedeti, da je premagljiva. Kljub temu pa je Mikaela še vedno najboljša slalomistka, od katere se lahko vsi skupaj veliko naučimo.