Verjeli ali ne, Janus je popeljal kar šest novih obrazov do velikih zmag

Prvi je na veliki prestol stopil Primož Ulaga leta 1981 v Thunder Bayu. V karieri je nanizal devet zmag v svetovnem pokalu, ko se mu je leta 1990 v Engelbergu priključil Franci Petek. Sledilo je veliko obdobje Primoža Peterke, ki je od leta 1996 do leta 2003 nanizal petnajst zmag in je še vedno najboljši slovenski skakalec. V tem času je med drugim tudi dvakrat osvojil veliki kristalni globus (1997 in 1998), ena od zmag v Garmisch-Partenkrichnu pa mu je pomagala še do prestižne lovorike na novoletni turneji leta 1997. Ravno nemško skakalno središče je bilo leta 2003 zadnji kraj, v katerem je Peterka skočil na najvišjo stopničko.

Od takrat se je paleta slovenskih zmagovalcev začela občutneje širiti. Ne še sicer v naslednjih letih, ampak od lanske sezone naprej. Po Peterki so svoj svetel trenutek dočakali še Peter Žonta leta 2004 na znamenitem Bergislu v Innsbrucku, Robert Kranjec se je prve od petih zmag veselil v Kuusamu novembra leta 2005, za njim je dve leti pozneje prišel na vrsto Rok Urbanc z velikim zmagoslavjem v Zakopanah, preostali junaki pa so se izstrelili pod vodstvom Gorana Janusa v zadnjih treh sezonah.

Jaka Hvala je kot novi obraz ujel val v Klingenthalu leta 2013, dober mesec dni pozneje je enak podvig uspel Juriju Tepešu na domačih tleh v Planici, v tej sezoni pa sta na svoj račun prišla še Peter Prevc na Kulmu in v Saporu ter Jernej Damjan prav tako na Japonskem.

Če k posamičnim zmagam dodamo še ekipne, ki jih je Slovenija v zadnjih dveh letih nanizala šest – med zmagovalci sta bila tudi Jure Šinkovec in Andraž Pograjc -, potem lahko rečemo, da je Janusu uspelo pripeljati na najvišjo stopničko odra za zmagovalce šest novih skakalcev, kar je velik uspeh. Kranjec je sicer tisti sedmi mož, ki je pod njegovim vodstvom trikrat poslušal Zdravljico na posamičnih tekmah svetovnega pokala, a je tudi že pred tem okusil slast zmage.