Peter Prevc
Sobotni intervju
Sobota, 1. 9. 2018, 4.00
10 mesecev, 2 tedna
Sobotni intervju – Peter Prevc
Peter Prevc je ideal našel na Poljskem #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,68
4
"Po naravi sem takšen človek, da se s položajem hitro sprijaznim in potem gledam naprej, kako bom težave rešil. Nerad razglabljam, ampak iščem rešitve. Zdaj se je zgodila poškodba, zaplet, treba ga je rešiti, da tega ne bo več," pravi o trenutnem stanju Peter Prevc, ki ima že lep čas težave z gležnjem. Pred leti jih je imel tudi zdaj neustavljivi Kamil Stoch, ki je Petrova velika motivacija.
Slovenskemu skakalnemu šampionu Petru Prevcu je izrastek v gležnju tako nagajal, da gibljivost ni bila takšna, kot je želel. Dvajsetega aprila je tako odšel na prvi operativni poseg. Kaj kmalu je začel trenirati, a so se pojavile težave. Gleženj je zatekal in julija je sledila druga operacija. Zdaj smo vstopili v september, še vedno pa ni jasno, kdaj bo začel prave treninge. Kaj šele, kdaj se bo spet spustil po skakalnici. Zato pa ga v dobro voljo spravi sin Ludvik. Nasmešek je dovolj, da Peter pozabi na skrbi.
Kako se počutite, ko vas verjetno poleg imena Peter zdaj kličejo še oči? Ali vas kaj zbadajo z novim imenom?
Prav zbada me nihče. Ne vem, ali so že vsi toliko stari ali pa ne upajo.
Kdo je imel glavno besedo pri izbiri imena Ludvik?
Za ime je bilo kar nekaj možnosti. Na koncu je bilo pet imen. Ni pomembno, katero bi bilo. Izbrala sva eno.
Kako vam gredo menjava plenic in takšna opravila?
Zamenjam, ko je potrebno. Za zdaj še ne smrdi toliko.
Peter Prevc o tem, koliko ga moti poškodba gležnja
Koliko vam otrok in ukvarjanje z njim pomagata v teh težjih trenutkih, v katerih ste se znašli zaradi poškodbe gležnja?
Mislim, da pomaga. Veliko lažje je biti doma, ker je še sin. Zamoti me in me spravi v dobro voljo. Ko želim, da zaspi, ali mislim, da že spi, se začne smejati in sploh ne morem biti slabe volje.
Fizično zdaj niste v pogonu, verjetno pa se je vaše telo zaradi tovrstnih zapletov dodobra odpočilo …
Zdaj sem padel v drug ritem. Spim kar dolgo. Predvsem pa spim bolje. Krvna slika se mi je kar izboljšala za več odstotkov. Raven železa se je izboljšala, prav tako hemoglobina, zaloge železa, hematokrit se je dvignil.
Ali je bilo to zaradi preobremenjenosti?
Sklepam, da je bilo. Prav veliko spraševal nisem. Če si izčrpan in pod stresom, so te stvari nizke. Nisi tako vzdržljiv, si razdražljiv. Če telo počiva, se lahko krvna slika izboljša.
Vas zelo žre ta poškodba gležnja?
Moti me to, da se zvečer v posteljo ne uležem fizično povsem izmučen. Da ne pridem s treninga ali izleta, ko bi moral normalno najprej nekaj pojesti in popiti, da potem lahko delujem dalje. To najbolj pogrešam. Močno, težko fizično aktivnost. Preostale stvari že lahko pogrešiš.
A ste pomislili tudi na črni scenarij, da bi se težave z gležnjem lahko še zavlekle?
Ja, ampak ne prav zelo, ker si lahko hitro rečeš, kaj bi, če bi. Lahko te jutri zbije avtobus, lahko si zdrav. Možnosti je veliko. Bolje je, da verjameš z malce pozitivno noto in ji slediš. Zapletov nihče ne pričakuje in jih ne želi imeti.
O morebitnem črnem scenariju
Ali je to najnižji trenutek v vaši skakalni karieri?
Kaj pa vem. Še vedno mislim, da se slabše počutim, če mi tri tekme ne gre dobro, kot pa če ne morem trenirati. Po naravi sem takšen človek, da se s položajem hitro sprijaznim in potem gledam naprej, kako bom zaplet rešil. Nerad razglabljam, ampak iščem rešitve. Zdaj se je zgodila poškodba, zaplet, treba je poskrbeti, da tega ne bo več. Ko je najslabše, se tega morda sploh ne zavedam.
Ali ste dobili kakšno spodbudo od skakalcev iz drugih držav?
Nič takega ni bilo, da bi me iz tujine pogrešali na tekmah. Samo opremljevalci tu in tam preverijo, kdaj bom šel nazaj na skakalnico.
"Kamil Stoch? Oseba, ki daje največjo motivacijo," pravi Prevc.
Kakšen nasvet se vam je v obdobju rehabilitacije zdel najbolj moder ali pa se vas je najbolj dotaknil?
Menda Tomi (Tomi Trbovc, predstavnik za stike z javnostjo na SZS, op. a.) dobi veliko nasvetov, kako bi se morala odvijati moja rehabilitacija. Ampak ni nujno, da so vse metode zanesljive. Kar sem dobil, predam naprej. Zdi se mi, da mora zdravnik najprej potrditi način vadbe in rehabilitacije, ker je na trgu toliko produktov v obliki zaužitja (tablete, praška), obližev, krem … In vsaka stvar "čudežno deluje". Medicini dam vse v pregled.
Kaj pa nasvet, spodbudne besede?
Nasveti so predvsem to, naj ne prehitevam. Naj bom z gležnjem potrpežljiv. Če ne bom, bi lahko do konca življenja občutil težave.
Verjetno ste upanje našli na Poljskem, saj je imel Kamil Stoch pred leti prav tako težave z gležnjem in zdaj izvrstno skače …
Kamil mi je že od lanske sezone in od olimpijskih iger motiv, vzor, ideal. Zvil si je gleženj, eno kost so morali brusiti in je prišel nazaj. Ko je imel dve vrhunski sezoni, ga nato zaradi težav dve ni bilo, potem je spet prišel in zavzel vrh. Nikogar ne spusti zraven. Oseba, ki daje največjo motivacijo. Kamila še nisem videl prav slabe volje, razen če se mu tekma res ni iztekla po željah ali pa ga je kaj bolelo. Kadarkoli ga srečam, se nasmeji in pozdravi. Od takšnih ljudi se lahko le učiš.
Kaj pa strahovi, da gleženj ob skoku ne bi zdržal? Se prikradejo?
Ko bo gleženj pripravljen za na skakalnico, me ne bo strah. Morda v takšnih primerih najprej poskusiš pristati na drugo nogo. Več težko narediš. Treba je zaupati in normalno skakati.
Se pogovarjate z novim selektorjem Gorazdom Bertoncljem? Lani smo slišali, kako so trenerji "pozabili" na poškodovane. Kako je v vašem primeru?
Pravzaprav si v stiku s fizioterapevtom, on pa je v navezi s trenerjem. Sicer sta Gorazd in Goran (Goran Janus, op. a.) precej različni osebi. Gorazd potrebuje ažurne informacije, Goran počaka nekaj dni, da dobi sklepe. Sledita oba svojemu sistemu. Ne dobiš pa ničesar na pladnju, ker se trener posveča predvsem tekmovalcem, ki gredo na tekme, ne tistim, ki se pripravljajo na treninge.
Verjetno pa se slišita?
Se slišiva.
Kakšen se vam zdi Gorazd kot trener, čeprav veliko treningov niste imeli?
Nočem primerjati dela oziroma postavljati trenerjev v kakšen drugačen položaj, da ne bo pomote. Lahko opišem Gorazdov način. Ima sistematiziran način dela. Določi, kje bo kakšen trening. Skupino razdeli v manjše skupine, prav tako tudi trenerje, po področjih, na katera se najbolj spoznajo. Hkrati ima lahko tri skupine na treh različnih lokacijah. S tem se ruši tudi monotonost, da se ne posluša nenehno istega trenerja. Da se zamenja besedni zaklad. To je lahko zanimivo. To je samo zunanje opažanje.
Veste, v katero sezono že vstopate?
V deseto, če bom.
Za seboj imate že dolg staž, pa čeprav boste septembra stari šele 26 let.
Nekaj sezon je že bilo. Deseta se res sliši več kot sedma. Obletnica. Rečeš si, tako je. Veliko skakalcev je, ki ima še več sezon kot jaz. Ne moreš se zaradi tega počutiti pomembnega.
Kakšen načrt priprav ste si s trenerjem začrtali do zime? Dva meseca in pol sta še do začetka.
Zdaj je načrt, da počasi in postopoma pridem do popolne obremenitve. Največja težava so vaje za eksplozivno moč, ki vsebujejo poskoke, šprinte, hitre gibe, kar pa je najslabše za gleženj. Ko se bo to uredilo, bom potreboval nekaj časa, da pridem v skakalni ritem. Nato se bomo glede na formo odločili, na katero fronto bom šel tekmovat.
O načrtu do začetka sezone
Hipotetično vprašanje. Na primer, da pridete v zimo in začnete zmagovati. Bo to pomenilo, da je osem mesecev priprav na zimo preveč in da bi se lahko spremenili standardi?
To bo zelo zanimiv pokazatelj. Večkrat sem se tudi sam vprašal: 'Kaj, če bom prišel in kar dobil tri tekme in si bom rekel, kaj sem prej osem let toliko treniral.' Čeprav mislim, da moraš imeti od prej osnovno znanje, da si lahko privoščiš kakšno daljšo pavzo.
Boste kljub težavam stremeli k visokim ciljem?
Cilji bodo ostali visoki. Bil sem že tam. Morda le ne bom toliko razočaran, če jih ne bom dosegel. Se bo pa šele po tem, ko bom šel na skakalnico, na tekme, videlo, koliko sem v resnici zamudil.
4