Sobota, 28. 7. 2018, 4.00
2 meseca, 2 tedna
Sobotni intervju: Peter Slatnar
Pri Nemcih in Poljakih znesek ni bil težava, a je Slatnar predvsem Slovenec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,57
10
Pri slovenskem podjetniku Petru Slatnarju ni nikoli dolgčas. Nenehno se nekaj dogaja. Popolnoma je vpet v skakalni svet, v katerem pripravlja novosti, svoja obzorja pa širi tudi na trg alpskih smuči. Morda se mu bo odprla celo velika Kitajska. V svoje vrste mu je uspelo z dobro smučko pripeljati zvezdnika Simona Ammanna. Njegova največja želja je, da bi nekoč Slovenci na slovenski opremi blesteli in bi drugi pogledovali v našo državo, kako se delajo uspešni izdelki.
Podjetje Petra Slatnarja je vstopilo v tretjo sezono kot proizvajalec skakalnih smuči. V pretekli zimi mu je slavni brko Robert Johansson med drugim priskakal dve posamični bronasti odličji na olimpijskih igrah. V novi je odprl vrata legendarnemu Simonu Ammannu. Vse bližje je čas, da v tekmovalni pogon pridejo dolgo pričakovani karbonski čevlji. Podal se je v alpsko smučanje. Za Japonce že proizvaja alpske smuči, odpira pa se mu še kitajski trg. Zaveda se, da je pot do morebitnega vstopa v to azijsko državo dolga. Zato pa bo na Kitajsko prodal skakalne smuči, za katere je vse več zanimanja v skakalnih državah. Najbolj razvite se zanimajo zanj in njegove usluge, vendar ostaja na domačih tleh. Kot pravi, bi mu srce najbolj zaigralo, če bi Slovencu uspel veliki met z domačo opremo. Zato vlaga v razvoj, da bi nekoč drugi gledali in posnemali izdelke, ki se proizvajajo na sončni strani Alp.
Zdaj sta za vami dve sezoni v smučarskih skokih v vlogi opremljevalca smuči. Ali je tako, kot ste si zamislili?
Mislim sem, da bomo lažje dobili enega partnerja na smučkah. Da bi lažje prodali reklamni prostor. Pogovarjamo se z I feel Slovenia. Zelo jih zanima, vendar se je malce zaustavilo, ker so na Mednarodni smučarski zvezi (FIS) prišli do tega, da bi lahko morda kdo kaj zaslužil. Dejali so, da nam bodo oktobra povedali, ali bomo to znamko lahko dali na smuči. Imamo še nekaj drugih podjetij, ki bi rada vstopila. Morda se bodo odprla vrata le I feel Slovenia ali pa še ta ne.
Dejali so vam, da ne more priti kdo drug, ker bi ob tem morda kdo zaslužil?
Nimajo razčiščeno, kaj je skakalna smučka. Ali je to reklamni pano ali je smučka za skoke. Fluge, Verivox, Sport 2000, BWT so spustili naprej. Ko smo se mi domislili, da bi pripeljali sponzorja, se je zaustavilo. Bili smo na kongresu FIS v Grčiji, vendar našega predloga niso potrdili. Dejali so, da se ne morejo dogovoriti. Radi bi, da bi imeli Slovenci že zdaj na poletnem grand prixu smučke z napisom I feel Slovenia. A jih ne smejo imeti.
Skakalne in alpske smuči Petra Slatnarja.
Zakaj je bil na primer Fluge uspešen, čeprav s športom nima nič, vi pa ne morete?
To so nemške zveze. Zdaj vidim, kako to gre. Lahko delam salte, vendar sem podvržen redosledu. Moram reči, da so Janez Kocijančič in drugi zelo pripravljeni pomagati. Z njimi nam bo to uspelo. Sam bi rad, da skakalci dobijo bonus, če pride kakšen sponzor. Se pa nam zelo dobro godi na ruskem trgu, kar zadeva otroke. Prav tako se zbujajo Kitajci. Graditi so začeli razna središča. Mislim, da bo letos zanimiva sezona, kar zadeva prodajo smuči. Prva naročila Kitajcev že imamo. S Kitajci se prav tako nekaj dogovarjamo, da bi zanje začeli delati alpske smučke. Oni bi radi do leta 2023, se mi zdi, od 300 do 360 milijonov Kitajcev spravili na smuči. S kitajskim partnerjem bi radi nekaj naredili in pobrali kos pogače. Sami ne moremo, z njimi lahko. Zdaj se dogovarjamo.
Ali ne proizvajate že smuči za japonski trg?
Za Japonsko in Korejo imamo Slatnar Azija in izdelujemo alpske smuči. Za ti dve državi imamo pogodbo. Če bo Kitajski uspelo, bo zgodba večja. Tako bi se odprla tudi pot do ZDA. Država to vodi. Prek naših državnih organov se preverja, ali so pravi ljudje. Želijo si, da bi našo znamko naredili najmočnejšo med alpskimi smučmi, kar zadeva proizvodnjo in prodajo.
Bi bila alpska smučka tudi tekmovalna?
Govorili smo o rekreativni. Radi bi širili dober glas naprej. Ne vem, ali so tako močni, da bi se odločili za tekmovalne smuči. Vse je v povojih, ampak se dogaja.
Kako so se vaše alpske smuči obnesle na Japonskem in v Južni Koreji?
Zelo dobro, ker so višji cenovni razred. Smuči so bolj kakovostne in zahtevne. Zelo so jih pohvalili. Tudi slovenski trenerji, ki so jih preizkušali, so rekli, da so zelo dobre.
Kje jih proizvajate?
V Elanu. To ni velika količina smuči. Približno 600 parov na leto jih je. Japonski trg je zelo specifičen. Zahteve so tudi nekoliko drugačne. Oni to prodajo. Letos so naročili smuči za naprej. Nekaj se dogaja.
Zakaj prav Slatnarjev znak na alpske smuči?
Prek smučarske skakalke Sare Takanaši so te smuči postale zelo priljubljene. Bela in modra barva pri Japoncih pomenita skromnost, poštenost. Neka simbolika je. Sara je tudi najbolj priljubljena športnica. Ko prižgeš televizijo in jo imaš dve uri prižgano, jo boš zagotovo videl na kakšnem programu. Ona je bila tako dominantna, povrhu vsega je skromna, simpatična. Japonci se z njo poistovetijo. Okoli nje je pozitivna zgodba. Letos sva bila s hčerko v Jokohami. Njen stric ima tam lokal s hitro prehrano in dela milk shake ali nekaj podobnega. Tam je 50-metrska vrsta, ker želijo piti Takanašijev shake. Če prideš na Japonsko, moraš to poskusiti. Japonci so nori na nove stvari.
Kitajski del je potem povsem ločen?
Na novo se je pojavil. Oktobra gremo prek Spirita na Kitajsko. Tam je največji sejem, katerega sponzor je kitajska vlada. To naj bi bil največji športni sejem. Elan ski, Alpina, mi in Spirit (I feel Slovenia) se bomo predstavili v halah. Od tistega posla ne pričakujemo veliko, vendar je na Kitajskem tako, da se moraš tam pojavljati. Če začneš z njimi delati posel, te takoj vprašajo, kje si se že predstavil. Zdaj bomo imeli možnost, da se bomo pokazali na najvišji ravni.
Robert Johannson je imel v pretekli sezoni največ uspeha na Slatnarjevih smučeh. Skočil je do dveh posamičnih bronastih olimpijskih medalj in ene zlate ekipne. Prav tako je poletel do medalje na svetovnem prvenstvu v poletih. Z norveško reprezentanco je bil zlat.
Kaj boste vi predstavljali?
Skakalno smučko, okovja in čevlje. Morda tudi alpsko smučko, vendar se moram z Japonci dogovoriti, ali lahko predstavim trenutni dizajn. Nekaj bomo zagotovo pokazali. Cilj je, da poberemo čim več pogače, kar zadeva otroke, ki jih tam na novo vključujejo v šport.
A ta zgodba ne zanima velikih podjetij?
Vse zanima. Imamo malo sreče, da je pri skokih Jure Radelj postal trener A-reprezentance, Jaka Rus je njegov pomočnik. Heinz Kuttin, ki je bil lani pri moški avstrijski A-reprezentanci, je zdaj zadolžen za dekleta. Dobro se razumemo in po teh zvezah imamo dostop. Nekaj pomaga tudi Jelko Gros, ki ima dobre povezave na državni ravni.
Ali je sicer kakšna novost pri skakalnih smučeh?
Letošnja je v primerjavi z lansko res na višji ravni. Stopili smo stopničko višje. Kar zadeva konstrukcijo, funkcijo … Izboljšali smo kakovost izdelave. V Elanu so zamenjali ogrevalni sistem, sistem tople vode. Za precej stopinj so ga dvignili. Zaradi tega sta ponovljivost smuči in kakovost boljši.
Ali se finančno pokrijete?
Če se ne bi, bi že zdavnaj končali. Sicer je ogromno dela za denar, ki ga dobiš. Da smo na pozitivni ničli. Vsaka smučka je edinstvena. Tekmovalni del je zelo drag, saj moraš veliko smuči dati zastonj. Nam se to splača početi, ker smo s tem postali prepoznavni. Zato se nam odpirajo druge stvari. In lahko drugje dosežemo dodano vrednost, da je bilanca pozitivna. Če nam uspe priti na kitajski trg, bo dobro.
Cene Prevc je poizkusni zajček.
Vidite, da vas morda pri skakalnih smučeh kopirajo?
Poskušajo vse živo. Drug drugemu gledamo. Poskušajo marsikaj. Tiste stvari, ki so drugačne, poskušamo "zapakirati" tako, da jih ne vidijo. S Poljaki smo zdaj prišli skupaj. Vse strukture za smuči se bodo delale pri nas. Z njimi pride strokovnjak, ki že 30 let dela na strukturah. Na naših strojih bo to delal. Tudi za naše smuči bo pomagal narediti optimalne strukture.
Govorilo se je, da so vas Poljaki novačili, da bi prišli k njim v reprezentanco kot inovator?
Stopil sem v slovensko ekipo. Sicer so me vabili Poljaki. Pred tem so me že Avstrijci in Nemci. Dejal sem, če se bom dogovoril s Slovenci, bom ostal doma. Bolj mi je v interesu pomagati Slovencem v vseh delih.
Verjetno bi v tujini dobili več denarja?
Absolutno. Tam številka sploh ni bila vprašljiva. Pri Nemcih in Poljakih ne. A sem predvsem Slovenec. Želja je, da pridemo do te ravni, da bomo mi narekovali tempo. Da se bodo oni ubadali z nami.
Kdaj bo zaživel karbonski čevelj, o katerem se že toliko časa govori?
Zdaj smo popravili glavo. Cene Prevc bo kmalu začel skati in testirati. Nato bo šel čevelj med fante. Pripravljamo že druge številke čevljev. Prej smo imeli le 42,5 in 43. Zdaj gremo gor in dol. Tako daleč smo že, da bomo šli v serijo. Nekateri bodo že poleti skakali. Že preveč let sanjamo, vendar je ogromno projektov. Čevelj smo h kraju potiskali. Vsi so ga čakali. Zdaj, ko je FIS vzel skakalni čevelj stran pri tehtanju skakalcev, je prišel njegov čas, ker bo lažji. Tisti balast bomo spravili na minimalno raven. Sara Takanaši na primer letno porabi od osem do devet parov čevljev. Naredi od 60 do 70 skokov in zamenja par.
Ali imate pri izdelavi čevlja kakšno pomoč?
Pristopil je zelo dober fizioterapevt. Z vidika, da preveri, kaj je mogoče pri fantih sploh narediti. Vsak namreč drugače stoji. Z zdravstvenega vidika je preveril, kaj moramo narediti. Zdaj imamo zanimiv projekt. Delamo z očetom Alexandra Stöckla (trener norveške reprezentance, op. a.), ki veliko razmišlja. Prišli smo do spoznanj, da je mogoče nogo od kolena navzdol skenirati. Tako dobimo posnetek in naredimo lesen prototip noge. Na leseni del se navleče čevelj, ki se ga toplotno obdela in oblikuje po nogi.
Stvar smo obrnili. Zdaj, ko dobimo notranji čevelj, ga poskeniramo in nato naredimo karbon. Vso zgodbo karbonskega čevlja bomo obrnili naokoli. Čevelj bo narejen povsem po nogi. Pri tem nam z nasveti zelo veliko pomaga Alpina. Tudi s tem podjetjem smo začeli projekt usnjenega čevlja za otroke.
Omenili ste Saro Takanaši. Ostaja pri vas?
Pri Fischerju in Flugeju so se postavili na glavo, da bi jo dobili. Znamko Fischer je takoj odbila. S Flugejevimi smučmi ji k sreči ne gre.
Simon Ammann je novi skakalec, ki bo nastopal s Slatnerjevimi smučmi.
Imate kakšnega novega skakalca?
Prišel je Simon Ammann. Pozimi v Innsbrucku na novoletni turneji je že iskal rešitve. Dejal sem mu, ali mu lahko kako pomagamo in da se bomo maksimalno potrudili. Pred sestankom FIS v Zürichu (april 2018, op. a.) me je poklical in vprašal, ali bi naredili smučko zanj. Seveda sem mu ustregel. Sprva sem mu dejal, da mu lahko za začetek damo serijsko, ker sem šel ravno na sestanek v Švico. V pogovoru sem mu dodal, da mu ta verjetno ne bo ustrezala. Poskusil jo je in rekel, da mu zelo ugaja. Poskusil je štiri pare. Ko je kazal posnetek računalniškega pokrivanja skokov, je bil z našo smučko 30 metrov po odskoku z mize približno pol metra višje. Tudi skoki so bili od pet do osem metrov daljši. Glede na njegovo tehniko mu naša smučka bolj ustreza. S prejšnjo je moral za delček časa v zraku počakati in je izgubil višino. Dobrodošlo je tudi to, da zaradi naše smuči leti bolj spredaj in tudi lažje naredi telemark. Želimo si, da bi z njim ustvarili dobro zgodbo. On je velika znamka. Švicarji so zelo močni. V tej reprezentanci imamo kar nekaj fantov.
Nekaj je Nemcev. Ko so imeli državno prvenstvo mladincev, so bili štirje med šestimi z našimi smučkami. Nemčija je postala kar močna. Constantin Schmid je že član A-ekipe. Od njegovega trenerja sem dobil zagotovilo, da ne bo zamenjal smuči, čeprav vsi drugi pritiskajo.
Davide Bresadola in še en Italijan poskušata. Za smučko je kar naval. Skakalci vidijo, da vstopamo v tretjo sezono in ne nameravamo nehati. Smučka je od začetka do zdaj 500 odstotkov bolje narejena. Tudi drugačna. Materiali so novi. Drsnost je veliko boljša. Ko je bila zdaj prva tekma poletnega grand prixa v Visli, se je hitrost zelo popravila.
Upamo, da bo Robert Johansson ostal, čeprav mu drugi mahajo z denarjem. Pri nas ima vso podporo.
Gorazda Bertonclja zanimajo nove stvari, poudarja Slatnar.
Kako pa sodelujete z novim trenerjem slovenske A-reprezentance Gorazdom Bertoncljem?
Sodelujemo. Z vsemi sodelujem. Ta kombinacija, ki je zdaj, je fantastična. Na slovenskem prostoru se je pobralo najboljše. Goran Janus je nekako zadaj, tudi Jani Grilc. Kar zadeva delo, imamo super strokovni štab. Fantje so zelo motivirani. Vse je lažje. Nov veter je prišel. Bertija zelo zanimajo nove stvari. Rad preizkuša. S Cenetom Prevcem bomo preizkusili vse novitete. Cene je zelo dober poskusni zajček. Njegova tehnika je še vedno tako dobra, da lahko preizkušamo na njem. Kar se bo pokazalo pri Cenetu, bomo poizkušali prenesti na tistega v svetovnem pokalu, ki bi mu koristilo in najbolj ugajalo. Morda bo Cene naredil klik in se bo sam priključil. Imamo precej idej, želja. Če bomo nekaj stvari vnesli, bo zelo dobro. Če pri vsaki stvari malce dobimo in bomo pri vsaki stvari 0,1 m/s hitrejši, bomo že prehitri (smeh, op. a.). Zame je cilj, da se slovenski fantje po mizi pripeljejo z dobrimi hitrostmi.
Kakšno priznanje pa so bile v zadnji sezoni medalje Roberta Johansson na olimpijskih igrah? Blestel je na Slatnarjevih smučeh. To mora biti tudi velik zagon za naprej.
Vsaka takšna stvar prija in je pozitivna. Drugi znajo to prepoznati, mediji sploh. S sezono smo zelo zadovoljni. Jasno, želel bi si več Slovencev na odru, pa mi je vseeno, katero smučko ima. Lani smo imeli morda malce manj skakalcev, vendar so dobro skakali.
10