Slabi obeti za Zlato lisico: dan D 23. januar

Če bi bil Maribor v ženski del letošnjega koledarja tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju vpisan v običajnem terminu, torej v prvi polovici januarja, bi bila Zlata lisica že odpovedana. Prvi februarski konec tedna pa vendarle podaljšuje upanje, čeprav pogled na zeleno Pohorje in živo srebro, ki se vztrajno zadržuje krepko nad nič stopinjami, slabe tri tedne pred načrtovanim gostovanjem najboljših smučark ne vliva pretiranega optimizma. Tudi dokaj čvrsta kratkoročna in pregovorno manj zanesljiva dolgoročna vremenska napoved ne obljubljata želenih zasukov.

Se torej Zlati lisici ob petdeseti obletnici obeta odpoved? Mariborski organizatorji pravijo, da upanje umira zadnje, a obenem dobro vedo, da zgolj upanje ne prinaša želene pošiljke snega ali vsaj ohladitve, ki bi dovoljevala zagon snežnih topov. "Počakajmo, pa bomo videli. Vsaj dolgoročna napoved se je v zadnjih tednih že tolikokrat spremenila, da aktualni ne želim pripisati popolne veljave," odgovarja Gorazd Bedrač, ki kot vodja tekmovanja že vrsto let drži roko nad pripravo proge. Le ta je, z izjemo redkih snežnih zaplat, še povsem gola.

Kocka bo padla 23. januarja

Mariborčanom je nekaj časa za pripravo proge vendarle še ostalo. Čez teden in pol, natančneje 23. januarja, se bo kot pooblaščeni snežni kontrolor Mednarodne smučarske zveze (FIS) na Pohorje podal Filip Gartner. Za zeleno luč in odobrene nadaljnje priprave na ženski veleslalom in slalom bo moral biti tedaj pogled s snežnega štadiona proti vrhu že povsem zimski.

"Ne želimo prehitevati dogodkov. Dejstvo pa je, da bomo ob črnem scenariju poskušali poiskati kakšne rezervne rešitve," je na vprašanje o pogovorih z mednarodno zvezo o morebitni selitvi na kakšno drugo prizorišče odvrnil Bedrač, ki se ob tem dobro zaveda, da tudi razmere v Kranjski Gori, ki je lisičkam že večkrat ponudila zatočišče, trenutno niso primerne za pripravo tekmovalne proge.

In kaj pravzaprav lahko reši Štajerce in zlato Zlato lisico? Vsaj pet dni z dnevnim 15-urnim intervalom, med katerim bi termometer kazal vsaj minus pet stopinj. Te razmere bi omogočile nemoteno delovanje sistema za umetno zasneževanje. "Načrtujemo pripravo 30 tisoč kubičnih metrov snega. Jasno, če nam bo narava to dovoljevala," dodaja Bedrač, ki se je sicer v zadnjih letih ob toplih zimah že dodobra navadil na stalen boj z naravo.

Odpoved tudi finančni udarec

Spomin na lanskoletno Zlato lisico, ki sta jo zaznamovala veličastna slalomska (in skupna) zmaga Tine Maze ter rekordno število gledalcev (40 tisoč), je še nadvse živ. Pozna se tudi na računu organizatorjev, ki so z dobro izvedbo prišli na zeleno proračunsko vejo. To je bila namreč prva popolna izvedba mariborskega programa po dveletni suši, ki je organizatorje že pahnila v rdeče številke.

Tudi letos finančno tveganje ni zanemarljivo, saj je celoten projekt ocenjen na 1,2 milijona evrov. V organizacijskem odboru o končni ceni morebitne odpovedi sicer ne želijo špekulirati. Dejstvo pa je, da je finančno bolj "ugodna" odpoved tekmovanja dober teden pred tekmovanjem kot pa pet minut pred dvanajsto, ko so tekmovalne ekipe že nastanjene pod Pohorjem, na svojem mestu pa tudi vsa spremljevalna infrastruktura.