Skakalna katastrofa v Turčiji: Vse je izginilo. Materiala ni od nikoder.

Na fotografijah, ki so nemudoma preplavile splet, je mogoče videti, da se je del skakalnic kar ugreznil. V prihodnjem tednu bo raziskovalna skupina preučila, zakaj je nastal takšen udor in kaj se je dejansko zgodilo. Ob tem bomo lahko tudi vedeli, kakšno škodo je utrpel skakalni center v Erzurumu, ki je po prvih ocenah ovrednoten na več milijonov evrov.

Uničena so hrbtišča na skakalnicah, teniška igrišča, medtem ko so stolpa na večjih skakalnicah, hotel, garaže, žičnice in ves zgornji del skakalnic na srečo nedotaknjeni.

"Na tistem predelu je bila ulita ogromna količina betona. Vse je izginilo."

Tudi Slovence boli ta tragedija, ki jo je povzročila narava. Družina Gorišek na čelu z Janezom in sinom Sebastjanom je namreč projektirala skakalnice in zato z veliko žalostjo gleda, kaj se je v Turčiji zgodilo. "Slišal sem se z ljudmi v Turčiji in odgovornimi, ki so gradili objekt. Pravijo, da jim ni jasno, zakaj se je to zgodilo, in da je to del naravne katastrofe. Na delu so strokovnjaki, ki preučujejo, zakaj se je to zgodilo. Morda je vzrok za to tudi neodgovorno delo na centru. Če so se kakšne stvari že prej pokazale, jih niso popravljali. Je pa ta tragedija del naravne katastrofe. Na tistem predelu je bila ulita ogromna količina betona. Vse je izginilo. Materiala ni od nikoder. Prava luknja je. Hrbtišča so odrezana. Če bi bil plaz, bi voda odnesla vse skupaj in bi bil material nabran. Zdaj pa materiala ni. Jama je velika 50 krat 40 metrov," je o stanju v Erzurumu dejal Sebastjan.

Objekt v Turčiji je bil zgrajen leta 2010, leto dni pozneje pa je bila tam univerzijada, medalje pa so pobirali slovenski skakalci tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu, na katerem se je recimo Nejc Dežman okitil z zlatom. Pozitivna stran je ta, da so v državi že potrdili, da bodo center prenovili. "Pred gradnjo skakalnega centra so naredili geološke preiskave v Turčiji in statične analize. Vse skupaj je šlo čez ogromno rok. To je bila državna stvar, zato so v to vključili veliko inženirjev. Vsi smo bili ponosni na ta center. Mi smo ga projektirali, gradbene stvari pa so bile v rokah Turkov in je odgovornost na njihovi strani. Vsi so v šoku, tudi na tamkajšnji smučarski zvezi. Del hriba je kar odrezalo," poudarja Gorišek.

"Pomembno je, da najdražje stvari stojijo."

Objekt v zadnjih letih ni bil pretirano aktiven, saj naj bi imeli nekaj nesoglasij med politiko in smučarsko zvezo, ob prihodu novega prvega moža krovne smučarske organizacije pa so hoteli spet obuditi dogajanje v skakalnem centru, a jim je narava zdaj prekrižala načrte. "Pri prenovi jim bomo pomagali z načrti, če bo treba. Pravijo, da bodo skakalni center hitro prenovili. Pomembno je, da najdražje stvari stojijo."

Narava v Erzurumu vsako leto kaže zobe in posledično načenja objekte. Znano je, da so razmere v zraku ekstremne. Pozimi so lahko temperature ozračja do −40, poleti pa se živo srebro ogreje tudi do +40 stopinj Celzija, saj je na nadmorski višini dva tisoč metrov.

Upajmo, da turški skoki, ki so jih pred leti na noge postavili slovenski strokovnjaki na čelu z Vasjo Bajcem in Binetom Norčičem, ne bodo doživeli velikega padca.