Peter Prevc: Malce čudno je bilo, da sem v zabojniku izvedel, da sem prvak

Neverjetna serija slovenskega skakalca Petra Prevca se je nadaljevala tudi na Kulmu, kjer je postal svetovni prvak v poletih. V boju za zlato medaljo je za 3,3 točke prehitel Norvežana Kennetha Gangnesa, ki je imel po prvem tekmovalnem dnevu 1,3 točke prednosti pred našim skakalnim asom. V tej sezoni je to za Petra že druga lovorika, potem ko so ga 6. januarja okronali za kralja prestižne novoletne turneje. S tema dvema izjemnima uspehoma je odločno zakorakal v zlati svet, kjer je prostor le za prave šampione. A se zanj za to zimo zlata vrata še niso zaprla, saj je na dobri poti, da v Planici visoko v zrak dvigne še en pokal. Če mu uspe osvojiti veliki kristalni globus, bo v tej sezoni pobral prav vse prestižne lovorike, ki so bile na voljo. A trenutno najboljši skakalec umirja žogico in poudarja, da mora še naprej stopicati korak za korakom ter ostati na realnih tleh.

V desetih dneh ste dvakrat postali zlati. Kako ste doživeli naslov svetovnega prvaka v poletih? Tudi tokrat je bilo super. Morda je bilo malce čudno, ker sem v zabojniku izvedel, da sem svetovni prvak. Malce smešno je bilo ... (žirija tekmovanja je zaradi premočnega vetra odpovedala zadnjo serijo, op. p.). Vesel sem, da mi je polet uspel, da sem se ujel na nogah in izničil razliko do Kennetha Gangnesa, zato sem zadovoljen.

Svetovni prvak ste postali z dvema rekordoma letalnice. Pri zadnjem poletu ste poleteli 244 metrov in šli v telemark, pa čeprav ste imeli dan prej pri 243 metrih težave pri pristanku. V petek je prav toliko točk zmanjkalo, da nisem bil vodilni. Zato sem imel v glavi, če malce lepše nakažeš telemark in če se na nogah malce bolje odpelješ, dobiš več točk. Če ti da vsak sodnik po pol točke več, to znaša pri treh sodnikih 1,5 točke. Ker sem bil po petkovem dnevu 1,3 točke zadaj, bi to pomenilo prednost. Vse se sešteje. Na mojo srečo je bil sneg v soboto zelo počasen. Nekaj skakalcev je bilo zaradi tega kaznovanih. V petek me je ob pristanku potegnilo nazaj, včeraj pa me je malce zaviralo in sem lahko obdržal ravnotežje bolj spredaj ter posledično lažje pristal.

Kako pa gledate na to, da ste postavili dva rekorda, razlika med vami in srebrnim Kennethom Gangnesom pa je znašala le 3,3 točke? V treh poletih sva poletela okoli 700 metrov, na koncu pa sta naju ločila le dva metra razlike. Zelo zanimivo. Na novoletni turneji smo imeli osem skokov in smo komaj čez 1000 metrov skočili, pa je bilo več razlike. Zanimivo je, kako se je v soboto odločalo v zadnjem poletu.

Ko je Gangnes pristal za vami pri 238 metrih, sta si nemudoma dala roki, nasmejala in dala s tem vedeti, da spoštujeta dosežke drugega … Kar debelo sem pogledal, ko sem videl, ko je kazalo, koliko mora poleteti, da me preskoči. Skoraj do rekorda bi moral iti, čeprav je skočil z enega zaletnega mesta nižje. S Kennethom smo malce bolj povezani in zato te čestitke bolj letijo sem ter tja.

Slovenske ljubitelje skokov je kar malce strah, ker letite povsem v dno letalnice … Če se ne bom polomil, bo v redu (smeh, op. p.).

Kakšen je bil na svetovnem prvenstvu v poletih psihološki boj, če ga primerjate z novoletno turnejo? Vse skupaj je šlo hitreje mimo in je bilo iz tega stališča lažje. Po drugi strani je toliko večja skakalnica, da se ne upaš kar po smučkah vreči. V podzavesti imaš med samim odskokom in surovostjo nekje pet odstotkov zavore priklopljene. Po tej strani je težje.

Ali je bilo kaj nervoze pred tretjim poletom, ki je bil na koncu tudi zadnji in vas je popeljal do naslova prvaka? Nervoza je bila. Saj je vedno. Največja je v času, ko deset skakalcev pred tabo nastopa in takrat, ko skočiš. Nervozen si pa tudi ob pristanku, če se ti skok ni izšel po načrtih.

Ali je bilo čustveno poslušati Zdravljico ob prisotnosti takšne armade slovenskih navijačev, ki so z vami pozdravili uspeh že na novoletni turneji v Bischofshofnu? Bilo je kar čustveno. Kocine ti gredo pokonci, ko poleg instrumentalne glasbe, ki prihaja iz zvočnikov, slišiš še vokalni del od navijačev. Vesel sem, da so prišli v takšnem številu in da imajo skoki v Sloveniji takšno podporo.

Reprezentančni kolega Anže Lanišek je dejal, da je že zjutraj ob odhodu na zajtrk, ko je šel mimo vaše sobe in slišal glasbo, začutil, da boste postali svetovni prvak ... Po dolgem času sem poslušal glasbo. Zavrtel sem si Dire Straits in Brucea Springsteena. Že dvestotič se je zavrtela ta glasba.

Ste rocker po duši? To sezono sploh ne poslušam glasbe. Le enkrat sem tekel z ipodom. Nisem pa nič po duši.

Ali je druga zlata lovorika potrditev, da se je začela Prevčeva era? Tako kot se dobre stvari lahko hitro zgodijo, se lahko tudi tako hitro končajo. Upam, da bom ostal na realnih tleh in zbran. Potem bomo videli, kaj se bo dogajalo.

Pred vami je še zadnje dejanje svetovnega prvenstva. Goran Janus je tudi za ekipno tekmo napovedal medaljo … Zdaj smo imeli štirje nalogo, da vsak po svoje pride do medalje, zdaj jo moramo vsi skupaj opraviti, če hočemo, da bo dal Goran mir. Slovenci smo že bili pred kakšnim prvenstvom favoriti in se nam ni izšlo. Upam, da se nam bo uspelo umiriti in odskakati, kot znamo.