Nedelja, 6. 11. 2016, 4.00
6 let, 7 mesecev
Skok v športno preteklost
Nekoč neusahljivi vir uspehov, danes najšibkejši člen
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,18
Čeprav so se slovenski smučarji prvih kolajn na svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah veselili v veleslalomu, vidnejši rezultati zadnjih let pa so vezani na hitri disciplini, pa je v celotni zgodovini za največ navijaškega zadovoljstva poskrbel slalom.
Jure Košir, Mitja Kunc in Rene Mlekuž: del slalomske elite pred desetletjem in pol
Čez natančno en teden bo Levi na Finskem gostil uvodni moški slalom nove sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju. Slovenske barve bosta branila 21-letni mladinski svetovni prvak v kombinaciji Štefan Hadalin in tri leta starejši veleslalomski specialist Žan Kranjec. Njun skupni imenovalec je poleg mladosti in trenerske ocene o trenutno najboljši slalomski pripravljenosti tudi dejstvo, da v smučarski biografiji nimata vknjižene niti ene same točke svetovnega pokala.
Prihajajoči pogled v zrcalo slovenske slalomske realnosti bode v oči predvsem zaradi nekdanjega statusa moškega slaloma kot paradnega konja alpskega smučanja in torišča največjih evforij slovenskega individualnega športa. Prav zato se v tokratnem delu rubrike Skok v športno preteklost spominjamo mejnikov slovenskega boja s slalomskimi količki.
2 globusa, 20 zmag
V slovenskem moškem slalomu, ki je bil pred leti vzorčni model uspeha tudi za svetovne velesile, se marsikaj vrti okrog številke 2. Ne le zaradi dveh malih kristalnih globusov, s katerimi se v preostalih disciplinah fantje ne morejo pohvaliti, in dvajsetih zmag, temveč tudi dveh zlatih obdobjih. Kapetan prvega, ki je pod jugoslovansko zastavo vrhunec doseglo sredi 80. let preteklega stoletja, je bil Bojan Križaj. V drugi veliki eri moškega slaloma pa se je ekipa zbrala okrog Jureta Koširja, svoj zenit pa dosegla ob koncu preteklega tisočletja z močnim rezultatskim pljuskom v novega.
Slovenski alpski smučarji so sicer v svetovnem pokalu zbrali kar 65 uvrstitev na slalomske stopničke za zmagovalce, zanje pa je poskrbelo devet smučarjev. Največ, kar 26, jih je vknjižil Križaj, sledi mu Košir (18), nato Rok Petrovič (9) ter Mitja Kunc in Matjaž Vrhovnik (4). Po enkrat pa so bili na odru za zmagovalce tudi Rene Mlekuž, Drago Grubelnik, Grega Benedik in Andrej Miklavc. Zadnja dva celo kot zmagovalca. Od prvih slalomskih stopničk bo 13. decembra minilo 39 let, od zadnjih pa 13. januarja 15 let.
Največji slalomski mušketirji
Med drugim je leta 1987 osvojil mali kristalni globus, pet let pred tem pa je postal slalomski svetovni podprvak. V debelem desetletju med slalomskimi prvokategorniki se je veselil tudi osmih zmag ter dveh srebrnih in ene bronaste kolajne v slalomskem seštevku svetovnega pokala.
Prvi smučar, ki je obnorel Slovenijo in tudi del tedanje Jugoslavije ter postal športni junak naroda, je tudi po koncu kariere nekaj časa ostal v tesnem stiku s smučanjem – kot sodelavec Elana in funkcionar na Smučarski zvezi Slovenije. V zadnjih letih pa se je dodobra umaknil iz belega cirkusa.
Skorajda tako izrazit, kot je bil Rokov smučarski vzpon, tako hiter je bil tudi njegov umik. Že na prvi tekmi sezone, v kateri je branil slalomski globus, se je začel umikati iz kroga najboljših. Po svoji šampionski sezoni je le še enkrat stal na zmagovalnem odru, rezultatska krivulja pa se je vztrajno spuščala vse do leta 1989, ko se je umaknil iz belega cirkusa.
Nov izziv je našel v spoznavanju joge in predvsem študiju, pri katerem je bil izjemno uspešen ter pri opravljanju izpitov tako hiter in spreten kot na smučeh. Njegova strast, na koncu celo usodna strast, pa je vselej ostalo tudi potapljanje. Potop 16. septembra 1993 se je končal s smrtjo v 28. letu.
Kot otrok je navdušeno spremljaj Petroviča in Križaja. Desetletje in pol pozneje je postal nosilec reprezentance, ki je zapolnila vrzel po menjavi rodov in tudi držav. Mladinske uspehe je namreč dosegal za Jugoslavijo, članske izključno za Slovenijo. Med njimi izstopajo slalomski podvigi.
V svetovnem pokalu je slavil tri slalomske zmage, za razliko od Križaja in Petroviča pa se lahko pohvali tudi z olimpijsko kolajno. Osvojil jo je leta 1994 v Lillehammerju. To je do danes edina slovenska moška olimpijska kolajna v slalomu.
Košir, v najboljših letih tudi izvrsten veleslalomist, je po nekajletnem zatišju znova obudil slovenska slalomsko evforijo, h kateri so svoj delež prispevali še Kunc, Miklavc … Od tekmovalnega smučanja se je poslovil leta 2006, a s športom že celo desetletje ostaja povezan kot poslovnež.
