SiolNET. Sportal Zimski športi
0,30

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Naslednji izziv: Planica 2023?

0,30

termometer

Tretji zaporedni poraz Planice v boju za organizacijo svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah leta, ki ga ni omilila niti skorajda samoumevna dodelitev svetovnega prvenstva v poletih 2020, morda ne bo zadnji slovenski poskus.

Planica: po porazih za SP 2017, 2019 in 2021 boj za SP 2023. Planica: po porazih za SP 2017, 2019 in 2021 boj za SP 2023.

Čeprav ima Slovenija z Janezom Kocijančičem že vse od leta 1981 svojega predstavnika v predsedstvu Mednarodne smučarske zveze, pa je Planica z vsega dvema glasovoma tudi na kongresu v Cancunu ostala praznih rok v boju za nordijsko svetovno prvenstvo leta 2021. To je bil ob zmagi Oberstdorfa že tretji zaporedni poraz slovenske kandidature, ki je tokrat vključevala že zgrajeni sodobni nordijski center. A zdi se, da planiški boj za svetovno prvenstvo, ki združuje skoke, teke in nordijsko kombinacijo, še ni končan.

Podpora ministrice

"Bistvenega pomena je, da nam ne zmanjka upanja, poguma in volje, da v prihodnosti končno dobimo svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah,'' je kmalu po mehiškem porazu, ki ni zasenčilo niti pridobljenega prvenstva v smučarskih poletih 2020, kjer je bila Planica osamljeni kandidat, dejal ambasador projekta Franci Petek.

Na podobne note je v domovini zaigrala tudi resorna ministrica Maja Makovec Brenčič. "Verjamem, da bo Planica v prihodnosti dobila tudi priložnost za organizacijo prvenstva v nordijskih disciplinah, ministrstvo pa bo tudi v prihodnje podpiralo prizadevanja za pridobitev organizacije tako pomembnega dogodka," dogajanje komentira ministrica za izobraževanje, znanost in šport, ki se prihodnji teden odpravlja v Peking, kjer bo v imenu vlade podpisala Memorandum o sodelovanju v športu med Slovenijo in Kitajsko, in sicer v luči tesnega sodelovanja pri pripravah na zimske olimpijske igre 2022.

Maja Makovec Brenčič je javno podprla planiška prizadevanja. Maja Makovec Brenčič je javno podprla planiška prizadevanja.

Iz Mehike v Grčijo

Če bo torej Smučarska zveza Slovenije ob predhodni podpori vlade res poskušala še s četrto zaporedno kandidaturo za organizacijo SP, v tem primeru z letnico 2023, bodo veljaki mednarodne zveze o tem odločali čez dve leti na kongresu v Grčiji. Tam gre po vsej verjetnosti pričakovati tudi kandidaturo drugega tokratnega poraženca, to je Trondheima. Norveško tekaško-skakalno središče je tokrat prejelo štiri glasove, kar je dva več od Planice, a vseeno kar sedem manj od nemškega zmagovalca.

Planiški porazi niso brezplačni

Ob četrti kandidaturi bi Planica dobila 50-odstotni popust pri plačilu kotizacije, kar pomeni, da bi bilo treba leta 2018 na račun FIS nakazati "le" 75 tisoč švicarskih frankov oziroma slabih 68 tisoč evrov. Za vse neuspešne poskuse pa je bilo zgolj iz naslova kotizacije do zdaj treba plačati že dobrih 300 tisoč evrov, dodatnih 90 tisočakov pa še za svetovno prvenstvo v poletih.

Dodatni, resda javno nerazkriti, stroški so nastali tudi pri promociji in potovanjih. Še višji pa bi bil račun ob morebitni zmagi. Pravilnik o organizaciji prvenstev namreč predvideva dodatno pristojbino v višini 365 tisoč evrov ter podpis pogodbe z mednarodno smučarsko zvezo, ki opredeljuje pravila trženja. Celoten strošek organizacije prvenstva naj bi se po oceni idejnih očetov kandidature gibal med 10 in 12 milijoni evrov.

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • IvanJanezNovak / 13.06.2016. ob 15:10 0 0

    joj prosim ne še enkrat... a vam še ni jasno da ne boste dobili ker imamo premajhno tradicijo in posledično premalo navijačev za tek in kombinacijo?

    0 0
delitve: 12
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin