Torek, 25. 10. 2022, 11.00
1 leto, 7 mesecev
Meta Hrovat o presenetljivi odločitvi, da konča kariero
"Psihofizično nisem več čutila, da lahko dosegam vrhunske rezultate" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,00
3
"Smuči postavljam v kot, ampak to ni žalostno slovo, ker sem stara 24 let in me v življenju zagotovo še čaka marsikaj zanimivega," pravi Meta Hrovat, ki je dan po razkritju, da končuje tekmovalno kariero, razložila, da se je tako odločila, ker se psihofizično ne počuti več dovolj močna za vrhunske rezultate.
Meta Hrovat na poslovilni novinarski konferenci. Številnim novinarjem je kljub nekaj treme odgovarjala pol ure.
Dan po presenetljivi odločitvi za širšo javnost, ne pa zanjo osebno, je alpska smučarka Meta Hrovat stopila pred novinarje in pojasnila, zakaj se je odločila, da pri 24 letih tekmovalne smuči postavi v kot. "Tako sem se odločila, ker po tekmi, padcu v Lenzerheideju, nisem več našla tistih pravih občutkov. Psihofizično nisem več čutila, da lahko dosegam vrhunske rezultate in občutim občutke, ki so mi prinašali veselje na snegu. Če sem poštena do sebe, želim delati stvari na sto odstotkov in občutek imam, da v smučanju tega nisem več sposobna narediti. Zato sem se odločila, da prekinem svojo profesionalno kariero. Smuči postavljam v kot, ampak to ni žalostno slovo, ker sem stara 24 let in me v življenju zagotovo še čaka marsikaj zanimivega. Komaj čakam, da vidim, kaj."
Poškodbe tako niso edini razlog za slovo pri 24 letih. "Dlje, ko to počneš, opažaš obrabe, pojavljajo se bolečine. Da pa bi prav zaradi hude zdravstvene težave zaključila, pa lahko rečem, da ne. Dokaj zdrava zaključujem kariero." Odločitev ni nenadna, že večkrat jo je tehtala. Letos poleti si je vzela več časa za počitek, za odklop od smučanja, a se iskrica ni vrnila. "Da bi prišla na sneg bolj željna, a se to ni zgodilo."
"Ne bom stoodstotno trdila, da je to konec konec konec"
Je to dokončno slovo ali le prekinja kariero in se mogoče še vrne? "Pri 24 letih ne bom stoodstotno trdila, da je to konec konec konec, ne bom. Nikoli ne reci nikoli. Ampak ne računajte, ne računajmo pa na to," je odgovorila novinarjem, ki smo jo z zanimanjem poslušali pol ure. Kam jo bo življenje zaneslo zdaj, še ne ve. "Ker profesionalna športna kariera zahteva določen davek na telo in si želim spočiti, da se lahko nato z bistro glavo lotim nove poti. Idej imam veliko. A zdaj je ta čas, da mi ni treba novinarjem odgovarjati o svojih ciljih in jih lahko obdržim zase. Vzela si bom toliko časa, kot ga potrebujem, da bom lahko na stotih odstotkih zakorakala na novo pot."
Pri odločitvi, da konča tekmovalno pot, Hrovatovo podpirata tako družina kot Smučarska zveza Slovenije. Vodja panoge za alpsko smučanje Miha Verdnik je pred tednom dni prejel telefonski klic smučarke. "Najprej si me malo spravila v šok, potem sem tudi sam zadevo premislil in prespal. Življenje vrhunskega športnika ni lahka stvar, veliko je pritiskov, odrekanja, veliko je tudi zadovoljstva. Taka odločitev je tudi zanjo težka, kaj drugega kot to, da jo razumemo in ji stojimo ob strani, nam ne preostane. Zato sem Meti takoj povedal, da so moja vrata vedno odprta." Nihče je ni poskušal prepričati, naj vendarle vztraja v tekmovalnem smučanju.
"Sama do sebe sem bila že od malega stroga"
V zadnjih letih je nekajkrat zamenjala trenerja. "Jaz si v svoji karieri ne bom očitala nič. Zagotovo je bila kakšna odločitev, ki sem jo sprejela, malo lahkomiselna. A poskusila sem vse. Z mirno vestjo lahko rečem, da sem dala od sebe vse. Celo sebe sem vložila v svojo kariero." Dodaja, da ne more več živeti s tem, da vsako leto le upa, da bo mogoče bolje, a čutiš, da ne more dati več.
Iz naslednjih besed, ki so bile namenjene mladim smučarjem, bi lahko razbrali, da je nekoliko pregorela. V tako veliki želji, da postane najboljša. "Mogoče to, da pri 14 letih ... Doma imam knjigice od leta 2014: dopoldne, popoldne, dopoldne, popoldne, dopoldne, popoldne, dopoldne, popoldne napisane treninge. Če bi svetovala enemu mlademu smučarju nekaj, bi rekla, da lahko to zamakne za nekaj let. Ker je še vseeno dolga. Profesionalna kariera je zelo težka in če traja zelo dolgo, je zelo naporno za telo." Se je treningov, tekmovanja, odrekanja zasitila že v otroških letih? "Ampak jaz tak človek sem. Sama do sebe sem bila že od malega stroga in sama od sebe zahtevala zelo veliko. Ne bi mogla tega spremeniti. Ampak, če bi komu dala nasvet, bi bil ta."
Takoj, ko pade sneg, bo spet na smučeh, a ne na tekmovalnih
Smučanje je lep šport, je večkrat ponovila. Najlepši trenutek v karieri? "Zagotovo so ostale najbolj v spominu prve stopničke v svetovnem pokalu v Lenzerheideju. Ko ni nihče pričakoval, da bom prišla na oder za zmagovalke. Takrat sem imela ob sebi tudi Jureta Hafnerja, mojega dolgoletnega trenerja. To je bil mogoče ta trenutek, ki mi bo ostal res res v spominu." In ker je tako lep šport, bo kmalu spet na smučeh. "Takoj, ko pa padel sneg. Res imam rada smučanje. Obožujem smučanje. Več bom imela časa tudi za turno smuko. Ampak tekmovalne smuči sem pa postavila v kot."
Uradno slovo to zimo na tekmi v Kranjski Gori? O tem še ni razmišljala.
"Včasih ste mi šli na živce. Ampak se zahvaljujem tudi vam."
Vsakemu posebej, ki ji je pomagal v športni karieri, se bo osebno zahvalila. Bilo jih je toliko, da javno vseh ne more našteti, ker bi koga pozabila. Največja zahvala gre družini in smučarski zvezi. In nenazadnje tudi novinarjem: "Tudi vi ste mi dali vsi vsak nekaj. Včasih ste mi šli na živce. Ampak to je vaša služba. Vi ste zaradi nas tukaj, mi smo zaradi vas tudi. In tako se zahvaljujem tudi vam. Itak se pa še srečamo."
3