Jurij Tepeš: Najbolj uživam, ko hodim po robu

Največji uspeh Jurija Tepeša sega v domačo Planico. Pisal se je 24. marec leta 2013, ko se je prvič v karieri znašel sam na vrhu zmagovalnega odra za zmagovalce. Vso svetovno elito je preletel na njemu ljubih poletih na Letalnici bratov Gorišek. Sicer se lahko pohvali še s tremi tretjimi mesti v svetovnem pokalu. Do zadnjega je poletel v soboto na prenovljenem Kulmu. Verjame, da je trening med prazniki obrodil sadove in da se bo na pravi način spoprijel tudi z manjšimi napravami.

Še nekaj tednov nazaj ste bili v neprijetnem položaju, saj sezona ni tekla tako, kot ste si zastavili. Po trdem delu v Planici ste se zdaj dvignili na poletih na Kulmu. Koliko so vas ti nastopi in zlasti tretje mesto napolnili? Vidim, da sem lahko na letalnicah zraven. Rad bi videl, da sem tudi na 120-metrskih skakalnicah. Cilj sezone je bil, da se tudi na manjših napravah približam najboljšim, kar mi ni niti približno uspelo. Upam, da mi bo ta rezultat dal tistega elana za naprej. Motivacije je dovolj. Sem pa dobil dokaz, da sem lahko zraven. Poleti sem trdo delal. Po Engelbergu sem bil nekaj časa brez tekem. Potreboval sem tovrstno motivacijo. Mislim, da sem se pravilno odločil, da sem izpustil novoletno turnejo.

Potemtakem je bil planiški trening dobrodošel … Na treningu sem skakal zelo dobro, zdaj pa videl, kako skačem v primerjavi s svetovno elito. Na letalnici mi je bilo lažje, ker se dobro počutim v zraku, na tistih manjših skakalnicah pa bom moral več odskočiti.

Po prvem poletu ste še nekoliko zmajevali z glavo. Verjetno zato, ker niste vedeli, kaj so v danem trenutku pomenile vaše razmere v zraku … Dokler nisem videl, kaj je bilo v zraku, mi ni bilo jasno, kaj je šlo narobe. Zdelo se mi je, da je bil polet boljši kot kvalifikacijski. Naredil sem dva zelo dobra skoka in sem lahko zelo vesel. V drugem sem dobil potrditev, da je šlo pri prvem vse prav, le veter mi je ponagajal.

Drugi polet je bil poezija … Res je bil. Poleta sta si bila zelo podobna. Drugi je bil celo malenkostno boljši, saj sem si bolj zaupal. Moral sem iti "na polno". Z vetrom se mi je dobro izšlo.

Ste pri drugem vedeli, da bo šlo tako daleč? Pristali ste namreč pri 231 metrih, kar je druga znamka prenovljenega Kulma (rekord je v lasti Severina Freunda, ki je poletel 237,5 metra) … Pri 130–140 metrih sem vedel, da bo šlo tako daleč. Pravzaprav že takoj z mize. Ko sem prišel višje, sem vedel, da bom šel daleč.

Koliko se da na Kulmu sploh poleteti? Odvisno od vetra. Če ga imaš od spredaj, se da toliko poleteti kot v petek Severin Freund, morda še kak meter dlje. Do rekorda pa se letos ni dalo. Bi pa lahko dobili še nekaj metrov, če bi hrbtišče nasuli. Upam, da bodo to prihodnje leto uredili in bo lažje leteti proti svetovnemu rekordu.

Na tekmi ste v drugi seriji prehiteli tudi našega najboljšega skakalca Petra Prevca. Kako je biti pred njim? Peter je zame odličen tekmovalec. Mogoče tudi pogoji tokrat niso bili na njegovi strani. Vsakemu skakalcu je lepo premagati vse v reprezentanci, ker vem, da smo poleti vsi zelo trdo delali. Veliko lažje mi je na letalnicah, drugim pa na manjših napravah.

Kako bi komentirali izjavo Jerneja Damjana, ki je po sobotni tekmi dejal, da si moral imeti za uspeh srečo z vremenom ali pa biti nor kot Jurij Tepeš? Moja tehnika je ekstremna. V drugi seriji sem še malce več tvegal. Letalnico moraš spoštovati, sicer si lahko hitro na tleh – zlasti z mojo tehniko. Pomembno je tudi, kako se znaš v drugem delu poleta znajti.

Od kje prihaja pogum na letalnicah? Meni se zdi to povsem normalno. Verjamem, da je očetu in mami težko gledati. Kadar dobro skačem, lahko skačem zelo na meji. Vsi vemo, da so dobri skoki na meji. Takšno tehniko sem imel že od mladih nog. Nisem toliko eksploziven in moram tako kompenzirati. Zato grem bolj v smuči in vem, da se bo vedno izšlo.

Radi iščete meje? Zelo rad, zlasti na skakalnicah. Pri večini moških je tako, da iščemo mejo. Meni se zdi, da najbolj uživam, kadar sem na meji oziroma hodim po robu.

Bi pred tekmo podpisali, če bi vam kdo ponudil tretje mesto? Verjamem, da si je treba vsak rezultat priboriti. Če si ga, je toliko bolj vreden.

Ste po osvojenem tretjem mestu lažje zaspali? Veliko lažje kot sicer. Prej sem bil nenehno napet, kako se bo razpletlo. Brez težav se sem ulegel.

Vreme vam je nato v nedeljo ponagajalo in niste mogli opraviti svojega dela. Ste bili nenehno v pripravljenosti, da boste skočili? Vreme v tej sezoni predstavlja kar veliko težavo. Želel sem si tekmo, vendar je premočno pihalo. Vetra je bilo preprosto preveč. Nenehno sem bil v pripravljenosti. Vedelo se je, da se bo čakalo oziroma da bodo odpovedali tekmo. Veter je zelo menjaval smer, zato ni bilo mogoče izpeljati tekme.

Verjetno pa ste si po odlični soboti želeli, da bi tekma bila? Ker se najbolje počutim na letalnicah, sem si seveda želel, da bi nastopili, vendar je vreme terjalo svoj davek.

Kaj vam ta rezultat pomeni, če se ozremo proti prihodnjemu letu, ko bo prav na Kulmu svetovno prvenstvo v poletih? Zame je to dokaz, da lahko skočim med najboljše. Vedel sem, da sem na letalnicah med boljšimi, nisem si pa mislil, da bom tako blizu. Nisem imel samozaupanja. Nisem vedel, kam spadam.

Kakšen je vaš načrt za naprej? V četrtek je še naslednja tekma v Wisli? S trenerjem se bova dogovorila, kako bova ta teden trenirala. Upam, da bom ta teden v Sloveniji še skakal, ker imam sicer težave pri prehodu z večje na manjšo skakalnico.