Ilka Štuhec
Sreda, 22. 3. 2023, 4.00
1 leto, 7 mesecev
Intervju: Darja Črnko, vodja ekipe in glavna trenerka Ilke Štuhec
Izpoved matere Ilke Štuhec: Čutila sem, kako mi lomi nogo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,98
5
Darja Črnko je potegnila črto pod sezono svoje varovanke Ilke Štuhec.
"Vedno sem verjela in vedela, da Ilka spet lahko smuča dobro, a v ozadju tega je toliko dejavnikov, ki se morajo iziti," je po koncu sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju misli strnila mati in glavna trenerka druge najboljše smukačice sveta Darja Črnko, ki je v intervjuju med drugim spregovorila tudi o svojem zlomu stegnenice na svetovnem prvenstvu, finančni plati sezone, ekipi, pa tudi o ciljih za prihodnost.
Če se je Ilka Štuhec po koncu sezone v domovino vrnila z medaljo za drugo mesto v smukaškem seštevku svetovnega pokala, pa je povsem drugačen spominek s seboj prinesla njena mati, glavna trenerka in vodja ekipe Ilke Štuhec Darja Črnko, ki si je na svetovnem prvenstvu v Meribelu tik pred superveleslalomom na treningu ob padcu zlomila stegnenico in si zato ob hoji pomaga z berglami. "Še dolgih šest tednov," nam je na vprašanje, kdaj bo medicinski pripomoček za hojo ponovno zamenjala za smučarske čevlje, v smehu odgovorila Črnkova, ki je ob odlični sezoni svoje varovanke in hčerke znova našla zadoščenje v svojem delu.
Štuhčeva je sezono kronala s štirimi uvrstitvami na stopničke za zmagovalke v svetovnem pokalu, dvakrat je bila najhitrejša, v smukaškem seštevku pa je morala priznati premoč le Italijanki Sofii Goggii. Ob omembi izjemnih rezultatov se usta v nasmeh razlezejo tudi Črnkovi, ta je bila ena redkih, ki so tudi v zadnjih treh zares težkih sezonah verjeli, da se lahko 32-letna Štajerka še vrne v elitno skupino najboljših smučark sveta.
Po poškodbi je pristala na berglah.
Sezona v svetovnem pokalu je za vami. Po dolgem času ste imeli spet veliko razlogov za zadovoljstvo. Kako bi jo ocenili?
Ne bom rekla, da so bili Ilkini rezultati zame veliko presenečenje, bila pa sem res zelo vesela, ko so se zadeve začele odvijati v pravo smer. Nakazalo se je že poleti oziroma ko je prvič stopila na Kästle. A pot od tam je bila dolga. Naša ekipa se je v tej zasedbi, kot je delovala čez zimo, prvič srečala 10. avgusta lani na letališču v Rimu, ko smo šli za šest tednov čez lužo. Takrat, iskreno, nihče ni vedel, kaj pričakovati, saj se lahko, ko si toliko časa z nekom skupaj, na koncu tudi "ubiješ".
A zadeve so enostavno stekle, vsak je opravil svoje delo, nobenih težav ni bilo in stvari so se izšle. Začelo se je že z odličnimi rezultati v Lake Louisu, zame je bila takrat to največja zmaga, ker sem videla, da bodo stvari stekle, a nikakor si nisem predstavljala, niti pričakovala, da bo na koncu sezona tako uspešna. Potem je šlo samo še višje, ko pa so prišli še dobri rezultati, je bila to samo dodatna spodbuda. Stvari delujejo povsem drugače, ko se Ilka sama zave, da zmore. Ker tudi če ji mi to govorimo desetkrat na dan, mora to začutiti ona. Seveda so se med sezono pojavila tudi nekatera nihanja, a tega smo pri Ilki zdaj že navajeni (smeh, op. p.).
"Vedno sem verjela in vedela, da Ilka spet lahko smuča dobro," je dejala Črnkova.
Pred to sezono je bilo veliko dvomov, novosti, pred tem ste se v vaši ekipi spopadali s številnimi težavami. Če zdaj povsem iskreno pogledate nazaj proti tistim najtežjim trenutkom ... Ste ves čas popolnoma verjeli, da se Ilka še lahko vrne na takšno raven, kot jo je pokazala letos? Je bilo prisotnih kaj dvomov?
Vedno sem verjela in vedela, da Ilka spet lahko smuča dobro, a v ozadju tega je toliko dejavnikov, ki se morajo iziti. Tukaj moram izpostaviti opremo in Kästle, saj če nisi popolnoma vpet v alpsko smučanje, težko razumeš, kako pomembna je oprema, kako pomembno je, da smučarski čevelj, vezi in smučka delujejo do potankosti. Pri tem je pomembno tudi to, da Ilko, ki ni več stara 20 let, ne moreš navaditi na neki nov način smučanja. Če ji določena zadeva ne ugaja, ji pač ne ugaja.
To se je pokazalo že vsem pri Stöckliju, ko so zamenjali vezi, ki Ilki enostavno niso odgovarjale in so bile preveč agresivne. Po milijon zavojih je tehniko izkušenega smučarja nemogoče spreminjati, ko pa smo presedlali na Kästle, se je v trenutku že samo po govorici telesa videlo, kaj Ilki ustreza in koliko to pomeni. Še posebej je pomembno to, da opremi res zaupa. Smučar se na progi pogosto znajde v kritičnih situacijah in če takrat ne zaupa v opremo, se zgodi to, kar se je Ilki dogajalo v zadnjih treh sezonah. V osnovi je ona delala vse prav, a se na smučeh ni zgodilo nič, dostikrat je celo delovalo, kot da je pozabila, kako se smuča. Kot sem rekla, vedela sem, da Ilka zmore, a da se bo znova dvignila, iskreno, ne bi mogla stoodstotno trditi in napovedati. Letos smo se res znašli na srečni strani, saj so se nam stvari povsem izšle.
Darja Črnko je po odhodu Stefana Abplanalpa znova prevzela trenersko vlogo, pri kateri ji pomaga tudi Marko Vukičević.
Omenili ste že Kästle, velika novost v vaši ekipi je bil tudi trener Marko Vukičević, s katerim sta združila moči. Kaj je v vašo ekipo prinesel on?
Marko je ponavadi tisti, ki umiri situacijo, ko jaz postanem nervozna. Z Ilko sta se res izredno ujela in njegov del nalog sem njemu povsem prepustila. Če jaz menim, da je nekdo dober v tem, kar počne, in če to naredi korektno, potem me res ne skrbi. Res je velik doprinos k ekipi, tudi s svojo mirnostjo. Pove in naredi bistvo, po domače povedano ne bluzi. To res cenim, saj je v smučanju res veliko trenerjev, ki bluzijo in jih sama ne prenesem. On pa je res korekten, poleg tega pa se še lažje poistoveti z Ilko, ker je tudi sam pred letom dni še stal na tekmovalnih smučeh.
Kaj pa finančna plat sezone? Kako je s stroški?
Smučarska zveza Slovenije je za sezono prispevala toliko, kot smo se dogovorili, vemo, kakšni so okvirji. Kar zadeva preostalo, pa se ne moremo ozirati samo na denar, ker je smučanje šport hitrih in zelo pomembnih odločitev, pri katerih denar ne sme biti glavna stvar. Preostalo je Ilka prispevala iz svojega žepa. Sezono smo zvozili, pomagal nam je Kästle, ki je prispeval dodaten denar za trening v južni Ameriki, hkrati pa so pokrili še vse stroške serviserja, kar je res ogromen delež. Morate se zavedati, da nas je v ekipi pet, potem pa gremo na letalo z 850 kilogrami opreme, zato si lahko le predstavljate, kakšni zneski so to. Upamo, da bo stanje v prihodnji sezoni še boljše, bomo pa videli, kaj se bo zgodilo. Nimam sicer vpogleda v smučarsko zvezo, a verjamem, da bodo uredili, kar bodo lahko.
Koliko imate stika s Smučarsko zvezo Slovenije med sezono?
V bistvu njihovih predstavnikov na naših tekmah ni, ker delamo s svojo ekipo. Če pa smo kje skupaj, tako kot je bilo zdaj na finalu, pa nam tudi oni pri čem priskočijo na pomoč. Sploh zdaj, ko jaz nisem na hribu zaradi poškodbe, nam je prišlo še kako prav. Res nimamo nobenih težav, ko smo skupaj. Drugače pa smo res tako organizirani, da jih na terenu ne potrebujemo.
Vrhunec sezone ste dočakali s svetovnim prvenstvom v Meribelu, kjer se je med drugim v natrpanem dogajanju zgodil tudi vaš zlom stegnenice – in to tik pred superveleslalomom. Kaj se je pravzaprav zgodilo?
Zjutraj pred superveleslalomom smo bili na ogrevanju na progi za veleslalom. Peljala sem se po progi in čakala našo kondicijsko trenerko Tino Kobale, da se mi pridruži, ob tem pa sem začutila, kako mi je zagrabilo smučko, in sem padla. Najprej sem se ustrašila za svoja kolena, ker so povsem uničena, a sem takrat samo čutila, kako mi lomi nogo. Zatem se je proti meni obrnil Marko, ki mi ob mojih besedah, da imam zlomljeno nogo, najprej ni verjel, kaj se dogaja.
V Meribelu si je zlomila stegnenico.
Vse skupaj se je dogajalo tako počasi, da je to neverjetno, povsem drugače bi bilo, če bi me razmetalo po terenu in bi vedela, kaj se dogaja. Ko sem ležala tam s čelado in v smučarskih čevljih, je bila bolečina res grozna, potem pa sem dobila močna protibolečinska sredstva. Temu je takoj sledila operacija, čez dva dneva pa sem se že vrnila v Meribel, tako da sem bila na smuku že prisotna v cilju.
Ilka je v pogovoru dan pred startom smuka v Meribelu priznala, da se je po tem neljubem dogodku močno zjokala in da jo je vse skupaj močno pretreslo. Koliko mislite, da je vse skupaj vplivalo tudi na njene vožnje na svetovnem prvenstvu? Ni skrivnost, da si je Ilka želela še višje od sicer solidnega šestega mesta.
Menim, da na tekmi že isti dan na superveleslalomu to nanjo ni vplivalo, ker je takrat že vedela, da sem v dobrih rokah. To je bilo dejstvo. Na smuku pa potem sploh ni vplivalo, ker Ilka se ne zna odpeljati bolje in bolj perfektno, kot se je v Meribelu. In to je tisto, ko sem govorila, da je v ozadju smučanja in uspehov ogromno nekih dejavnikov.
Imate s temi dejavniki v mislih vreme, ki je močno krojilo razplet smuka?
Štuhčeva je na svetovnem prvenstvu osvojila šesto mesto v smuku. V svetovnem pokalu se je na smukih osemkrat zavihtela med najboljšo deseterico, najslabša je bila 12. v St. Moritzu.
Ja. Pač smo v športu, kjer je to nekaj običajnega in se moraš s tem sprijazniti. Res ne maram pritoževanja glede vremena, a na tisti tekmi smo se znašli na slabši strani. Tudi sicer se je letos nekajkrat zgodilo, da smo bili na slabši strani vremena oziroma številk. A to je pač smučanje, mislim, da je to še edini šport, kjer se na te stvari ne da vplivati, skoraj povsod drugje se da stvari nekako zregulirati, tukaj pa se jih ne da. A tako pač je, enkrat se stvari izidejo, drugič na žalost ne.
Če primerjamo to obdobje z istim obdobjem lani, ste zdaj v povsem drugačnem položaju. Lani je bilo ogromno nekih neznank, novosti, negotovosti, letos je slika povsem obrnjena. Bo zato morda lažje vstopiti v novo pripravljalno obdobje, ali zaradi dobrih rezultatov zdaj čutite dodaten pritisk?
Naš načrt je sezono vsekakor vsaj ponoviti, če ne celo nadgraditi. A moramo ostati realni, po koncu sezone moramo zdaj izluščiti vse, kar je bilo dobrega, pa tudi slabega, in stremeti k temu, da bo imela Ilka na treningih še boljše pogoje in nadgradnjo. To pa pomeni, da moramo najti pravo okolje s pravim vremenom in pogoji. V zadnjem času je v alpskem smučanju vse pogosteje, da se reprezentance zaprejo na ledenik in tam trenirajo, pogosto to npr. počnejo Švicarji in potem dostikrat sploh ne moreš priti zraven. To so neke igrice, ki jih jaz res ne razumem, saj je moje mnenje, da se morajo športniki pogovoriti na terenu. To res ni najbolj prijetno, a so potem zmage proti takšnim ekipam še toliko slajše.
Verjetno malokdo oziroma pravzaprav nihče ne pozna Ilke bolje od vas. Koliko časa jo vi še vidite na tekmovalnih smučeh?
Zdaj res tako uživa v smučanju, da mi je vse skupaj že prav sumljivo (smeh, op. p.). A že lani smo rekli, da bomo šli leto za letom. Res se ne obremenjujemo s tem. Lani so jo nekateri že pošiljali v pokoj, zdaj ti isti že poudarjajo, da bi lahko vztrajala do naslednjih olimpijskih iger, kar mi je naravnost smešno. O takšnih ljudeh težko povem kaj pametnega. Lepo, da nas spremljajo, več ko imamo gledalcev, boljše je.
A res si ne postavljamo nekih časovnih okvirjev in meja, dokler se ona tako počuti kot zdaj, res ni nobene bojazni. Ob tem moram poudariti še, da Ilka res odlično sodeluje s Tino Kobale, ki skrbi tako za fizično pripravo kot za fizioterapijo. Tudi po vseh padcih v tej sezoni se je Ilka res neverjetno pobrala. To je res neverjetno, kaj vse alpski smučarji preživijo. Tisti padec v St. Antonu bi ji lahko naravnost utrgal noge, a so se stvari potem rešile neverjetno hitro in dobro, kljub bolečinam. Ob tem pa je treba še omeniti, da je Ilka takrat ob veliki hitrosti pristala v ogradi, ki je tam sploh ne bi smelo biti. A nič ne de, na koncu smučaš na lastno odgovornost.
Sezone svetovnega pokala je konec, dela za vas nikakor ne. Kakšne želje imate za prihodnje obdobje?
Najprej si želim, da bi Ilka dobila res kakovosten trening in da se nam bodo izšli vsi pogoji, ki sem jih omenjala že prej. Kästle ostaja z nami, upam, da tudi celotna ekipa, moramo pa se še usesti, pogovoriti in doreči. A ne vidim nobenih težav, da ne bi v taki sestavi nadaljevali, je pa seveda treba stvari še dokončno doreči. Za nas se vse začenja znova in veselimo se dela, ki nas čaka.
Preberite še:
5