Petek, 24. 3. 2017, 9.30
7 let, 1 mesec
Ana Bucik
Ilkini uspehi so ji bližje kot Tinini
Najboljša slovenska slalomistka Ana Bucik po ponesrečenem koncu sicer kakovostne sezone verjame, da bo poletje dovolj dolgo za napredek in odločen korak proti najboljšim v olimpijski zimi. Poseben navdih pa ji je ob tem tudi Ilka Štuhec.
Za Ano Bucik je najboljša sezona, v kateri se je prebila med slalomske prvokategornice.
Prva dama slovenskega slaloma Ana Bucik ne skriva grenkega priokusa ob koncu sezone svetovnega pokala. Potem ko je namreč vidno napredovala v svetovnem pokalu in se na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu zavihtela na sedmo mesto, ji na zadnjih dveh preizkušnjah v ZDA ni šlo po načrtih. V Squaw Valleyju je odstopila, v finalu v Aspnu pa je za osem stotink zgrešila petnajsterico s točkami.
"Seveda sem želela sezono končati z dostojnim rezultatom. A po drugi strani sta me ta dva rezultata dodatno podkurila. Če sem v preteklih letih komaj čakala, da se odpravim na dopust, si zdaj želim treningov, na katerih bi se lotila odpravljanja pomanjkljivosti," po vrnitvi iz Kolorada razmišlja 23-letna Primorka, ki je vseeno ohranila status slalomske prvokategornice.
Prvič je začutila, kam lahko poseže
"Kakšen dan oddiha bo sicer prišel zelo prav. A ker sem letos prvič začutila, kaj vse lahko dosežem, se bom z veseljem lotila dela. Ne čutim zasičenosti. Sem še dovolj sveža," pravi Bucikova, ki želi prihajajoče tedne izkoristiti tudi za test smuči, medtem ko pa uradni začetek priprav na olimpijsko sezono načrtuje v juliju.
Na SP v St. Moritzu je bila sedma. na istem mestu pa je končala tudi tekmo svetovnega pokala v Mariboru.
Priprave bodo tudi letos vključevale selitev na južno poloblo. Ana se bo zanesljivo udeležila tehničnega treninga v Ushuaii, spogleduje pa se tudi z idejo, da bi južnoameriško turnejo podaljšala v Čilu in se posvetila hitrejšim disciplinam. S tem bi okrepila svoje karte v kombinaciji, predvsem pa bi s hitrostnimi elementi in dvigovanjem hitrostne bariere oplemenitila svoj veleslalom.
Nasvidenje v Söldnu
Poleg slalomskega napredka bo namreč eden od poletnih ciljev tudi dvig veleslalomske ravni. S 26. mestom na Kronplatzu se je že letos prvič prebila med dobitnice točk. V prihodnje želi storiti še korak naprej, zato je trdno odločena nastopiti že na uvodni preizkušnji, čez sedem mesecev na ledeniku Rettenbach nad Söldnom.
Pri tem jo sicer čaka prebijanje z visoko štartno številko, a sama poudarja, da se je na podobno pot podala že v slalomu in prišla do želenega položaja. "Osnova je dobro smučanje, zato moram najprej napredovati. Ko bom, verjamem, da tudi številka ne bo ovira," pravi Novogoričanka, ki torej veleslalom vidi kot svojo drugo disciplino. Osrednji cilj pa ostaja preboj med slalomsko elito.
"Nisem daleč"
Čeprav je znano, da so najboljše slalomistke v tej sezoni ustvarile svojevrsten zaprt krog, od katerega je bila najboljša Slovenka tudi ob najboljših rezultatih časovno krepko oddaljena, pa verjame, da se lahko v novi zimi karte premešajo. Zato bo skušala poleti poiskati želeni napadalni in predvsem ravnotežni slalomski položaj, nato pa se lotiti "drila".
Clj za sezono 2017/18: preboj med najboljše
"Poletje je dovolj dolgo. Smučarsko namreč nisem tako zelo daleč. Vem, kaj storiti. V določenih delih sem bila namreč že letos konkurenčna. Težim k temu, da bi dobri zavoji postali stalnica, torej da bi povezala celotno progo. Zato moram na treningih iskati svoje meje in delati ponovitve ter se preizkušati v različnih pogojih," razkriva svoje grobe poletne načrte.
Ilka Štuhec je velik navdih
A čeprav je za Bucikovo najboljša sezona v karieri, pa je bila večinoma v senci izjemnega niza Ilke Štuhec. S tem se pretirano ne obremenjuje. Še več, v Ilkinih rezultatih je našla navdih. "Vsak smučar ima svoje meje. Naloga vsakega posameznika je, da ugotovi, kje so te njegove meje," pravi in dodaja, da jo ob spremljanju Ilkinega vzpona prevzemajo drugačni občutki kot v sezonah, ko je blestela Tina Maze.
"Osebno mi Ilkini rezultati veliko pomenijo. Ne gre le za veselje ob uspehu reprezentančne sotekmovalke, temveč tudi za motivacijo in znak, da je s pravo voljo mogoče uspeti. Jasno, tudi Tina je bila Slovenka. A ker je bila še veliko bolj odmaknjena od reprezentance in se je moja pot le redko križala z njeno, so se mi zdeli njeni uspehi nekaj nerealnega, nedosegljivega. Ko pa je do zmag in globusov prišla Ilka, je zgodba drugačna. Vse skupaj se zdi bolj dosegljivo," sklene Ana Bucik.