Z zmago v Portorožu skupno zaslužil že milijon dolarjev

Po dvoboju, ki mu je zagotovil sladko domačo lovoriko, je sramežljivo priznal: ''Upam, da mi Cime ne bo zameril." Tako je potarnal novopečeni portoroški zmagovalec, besede pa so se navezovale na izposojen del govora, ki se je dotikal vsem dobro znanega pozdrava, namenjenega mami in očetu. S ''prulskim driblerjem'' se še nista spoznala. Ker pa je nekdanji reprezentant pred leti odkril ljubezen do tenisa, bi lahko v prihodnosti kdaj tudi združila moči. Zakaj pa ne. Do takrat pa čaka 26-letnega Gorenjca še ogromno dokazovanj na igriščih. Ker se je že začela sezona trdih betonskih podlag, je z domačim challengerjem prestopil prag priprav. Elegantno in zmagovito, saj je premagal vse tekmece in osvojil šesti turnir na omenjeni ravni. ''Poseben občutek je, ko zmagaš doma. Večkrat želim podoživeti občutek, ki me je spremljal po zadnji točki. Občutek, ko premagaš prav vse na turnirju, je super. Ni pa bilo lahko. Od veliko ljudi sem pred finalom slišal, da sem pravzaprav že zmagovalec. Bilo je nehvaležno, a sem poskušal vse izključiti,'' ni skrival navdušenja.

Podobno kot v ponedeljek, ko je na svetovni lestvici svoje ime uzrl poleg 44. mesta. Tako visoko ni bil še nikoli. Wimbledonsko-portoroški podvigi so ga prvič spustili tako nizko, zdaj je veliko bližje mestom, ki na največjih turnirjih že omogočajo status nosilca. In z njim nekoliko bolj brezskrbno pričakuje žreb. ''Veliko lepše je zagledati štirico na začetku svoje uvrstitve kot pa petko. Zdaj gremo naprej. Na trojko,'' je opozoril na naslednji cilj. Če bo pridobil vsaj še pet mest, bo tudi izpolnjen. Ker pa brani ogromno točk od lani, saj je v poletnem obdobju lani osvojil dva challengerja, bo težko ekspresno poskočil še za toliko mest, da bi se uvrstil na elitni seznam postavljenih igralcev že na zadnjem letošnjem grand slam vrhuncu, US Opnu v New Yorku.

V Portorožu z Baghdatisom, nato v Washington

Napori v Wimbledonu in Portorožu so prinesli svoje. Pa čeprav je imel v najkrajšem mogočem časovnem roku opravka s turnirjema, ki zaradi tradicije, prestiža in konkurence prinašata povsem drugačna izziva. ''Glede na to, da sem se v zadnjem času udeleževal vseh največjih turnirjev na svetu, na Challengerjevega nisem prišel najbolj motiviran. Sploh ker sem prispel neposredno iz Wimbledona. Nato pa so me delo, ki ga je opravil TZS, in vsi, ki so pri tem pomagali, dvignili ter spodbudili večjo željo, da želim osvojiti turnir,'' pravi Grega. Izziv je sprejel in šel do konca.

Zdaj se bo predal počitku. A le za nekaj dni, nato bo počasi začel kondicijske priprave, nato pa še poprijel za lopar. Pripravljal se bo tri tedne, konec meseca pa bo odpotoval v Washington. In slovesno odprl severnoameriško turnejo, ki ponuja dva nastopa na velikih mastersih ter vrhunec v Velikem jabolku. Tam, kjer se je Žirovničan lani prvič v karieri prebil med 32 najboljših. Trening bo dopolnil tudi s posebnim sparing partnerjem. V Portorož bo prispel najboljši Ciprčan Marcos Baghdatis, ki sodeluje s Hrvatom Željkom Krajanom, Žemlja pa se bo pred vrnitvijo na Primorsko ustavil še v Kranju. ''Tam imam najboljše pogoje, vneto me že pričakuje kondicijski trener. Še nekaj stvari morava postoriti.''

Namensko varčuje z energijo, kar je nehvaležno

Žal bo v prihodnjih dneh nadaljeval tudi zgodbo, ki mu v zadnjih dneh ni prizanašala s prijetnimi trenutki. Težave z dihanjem ga še vedno skrbijo, saj še vedno ni našel čarobnega načina, kako jih odpraviti za vse večne čase. Opravlja dodatne preizkuse in analize, a za zdaj še brez uspeha. ''Strah me je. Med tednom sem bil zaskrbljen, saj imam težave z dihanjem. Uvedel sem nekaj novosti, rekvizitov, da bi mi bilo lažje. Na vseh dvobojih sem o tem ogromno razmišljal. Kako varčevati z energijo, izpuščati določene igre … Vse zaradi tega, da bi ob koncu dvoboja pokazal najboljši tenis. In to je razmeroma nehvaležno. S tem se bo treba ukvarjati. Skrbi me,'' nam je približal temno plat zgodbe, s katero se spopada.

Zdravstvene težave so mu preprečile, da bi se med uradnim počitkom raje ubadal z bolj prijetnimi temami. Na primer s tem, da je njegova vsota (neobdavčenih) turnirskih zaslužkov presegla milijon ameriških dolarjev. Po podatkih združenja ATP je po portoroškem zmagoslavju točno 1.867 dolarjev nad mejo milijona zelencev. Čestitke. Postal je prvi Slovenec, ki se lahko pohvali s sedemmestno številko. Osmoljenec portoroškega turnirja, Blaž Kavčič, jih potrebuje le še 12.405. In Slovenija bo dobila še drugega teniškega ''milijonarja''.