Nedelja, 23. 7. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
Skok v športno preteklost
Od 17-letnega junaka do neslavnega bankrota #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,38
1
Mineva 32 let, ko je nekdanji teniški igralec Boris Becker kot 17-letnik zmagal prestižni Wimbledon in vse do danes ostaja najmlajši zmagovalec Wimbledona. "Nisem se zavedal, kaj sem dosegel, nisem dojemal vsega skupaj, ampak sem vedel, da mi bo to spremenilo življenje."
Prejšnji konec tedna je Roger Federer v Wimbledonu dosegel osmo, rekordno zmago in v svoji karieri postavil še rekord. Švicar pa zagotovo ne bo mogel popraviti rekorda Borisa Beckerja, ki vse do danes ostaja najmlajši zmagovalec Wimbledona.
Boris Becker je 7. julija, leta 1985, kot 17-letni fant zmagal na sveti travi, potem ko je po štirih nizih (6:3, 6:7, 7:6, 6:4) premagal Američana Kevina Currena in 32 let po tem še vedno ostaja najmlajši zmagovalec najprestižnejšega turnirja v teniški karavani.
Boris Becker je v Wimbledon prišel kot 20. igralec sveta.
Vedeli so že, česa je mladenič sposoben
Becker je v teniško karavano vstopil leta 1984, pravzaprav je svoj prvi dvoboj odigral leta 1983. Nase je opozoril leta 1984, ko se je na OP Avstralije prebil do četrtfinala, v Wimbledonu pa se je prebil do 3. kroga tekmovanja.
Torej leta 1985 v All England Club ni prišel kot povsem neznan igralec. Vedeli so, da takrat golobradi mladenič lahko daleč pride, saj je teden dni pred tem zmagal turnir na travi v Queens Clubu. In še kako prav so imeli, ko je začel kot za stavo premagovati svoje nasprotnike. A kot je Becker leta pozneje razlagal, je bila pot do zgodovinske zmage vse prej kot lahka. Takrat je na turnir prišel kot nepostavljeni igralec, na svetovni lestvici pa je zasedal 20. mesto.
"Bog, daj mi prvi servis"
Danes 49-letni Nemec se še zelo dobro spominja zadnje igre, ko je serviral za zmago. Začel jo je z dvojno napako, naslednje tri točke je dobil z odličnim servisom. V naslednji točki se mu je spet nekoliko zatresla roka in znova naredil dvojno napako. Imel je še eno priložnost. "Začel sem gledati proti nebu in moliti: 'Bog, daj mi prvi servis, ker ne vem, kaj bom delal z drugim servisom.' "Uspel mi je prvi servis in lovorika je bila moja. Takšnih čustev še nisem doživel. Kraljeva družina je prišla na igrišče in mi predala pokal, nato pa me je v garderobi obiskal še predsednik Nemčije. Tistih 15 ali 20 minut sem se počutil nenavadno, vse skupaj je bilo skoraj nerealno."
Boris Becker je imel veliko podporo svoje družine.
Če bi izvedel za smrt svojega dedka, verjetno ne bi zdržal
Beckerjevo polno ime je Boris Franz Becker. Drugo ime je dobil po svojemu dedku, ki je umrl večer pred tistim finalom. Če se starši ne bi odločili, da tragično novico zadržijo zase, Becker meni, da čustveno ne bi zdržal in da verjetno ne bi prišel do velike zmage.
"Ne, ne bom se vrnil"
Boris je bil takrat še dijak srednje šole, a kaj kmalu je postalo jasno, da se po tej zmagi ne bo več vrnil v šolske klopi. Njegovi starši so si želeli, da bi postal zdravnik ali odvetnik. Kmalu po zmagi v Wimbledonu je imel z njim pogovor takratni ravnatelj Erich Fritsch.
"Si prepričan, da želiš nadaljevati kariero kot profesionalni teniški igralec? Mogoče bi bilo bolje, da bi se vrnil v šolo," ga je vprašal Fritsch. Becker mu je odgovoril: "Pravkar sem zmagal Wimbledon in zavedam se, da lahko še kaj dosežem, tako da ... Ne, ne bom se vrnil," je bil jasen.
Deset let je zanj skrbel slovenski trener
Boris Breskvar, slovenski trener, ki je Beckerja treniral 10 let – od njegovega šestega leta, je takoj prepoznal njegov talent. Že na prvih treningih je ugotovil, da se Boris meče za žogicami kot nogometni vratar. "Metal se je za vsako žogico in bal sem se, da se bo poškodoval, zato sem v dvoranah naročil blazine. Bil je rojen borec," se je spominjal danes že pokojni Boris Breskvar.
Kdo so bili njegovi nasprotniki leta 1985?
Finalni dvoboj se je končal po treh urah in 18 minutah.
V prvem krogu je po štirih nizih (4:6, 6:3, 6:2 , 6:4) premagal Američana Hanka Pfisterja, ki je precej slabo sprejel poraz. "Mislim, da je igral nad svojimi sposobnostmi. Bil je tako samozavesten, da je bil že kar malo aroganten."
V drugem krogu je v treh nizih (6:0, 6:1, 6:3) odpihnil Matta Angerja, ki je po dvoboju dejal, da si želi ta Wimbledon čim prej pozabiti. "Boris je dominiral v najinem dvoboju. V vseh pogledih je bil boljši in mi ni niti pustil, da bi začel igrati."
V tretjem krogu je domov poslal osmega igralca sveta Joakima Nystroma (3:6, 7:6, 6:1, 4:6, 9:7), ki je že serviral za zmago, a na koncu izgubil.
Zelo dramatičen dvoboj je bil v četrtem krogu, ko je igral proti Timu Mayottetu. Becker je zaradi zvitega gležnja hotel že predati dvoboj, vendar sta se mu iz njegove lože Ion Tiriac in Gunther Bosch zadrla, da naj zahteva zdravniško pomoč. Nemec je imel srečo, da je zaradi velike gneče zdravnik potreboval dvajset minut, da je prišel do njega. Dvoboj se je na koncu končal z izidom 6:3, 4:6, 6:7, 7:6, 6:2.
V četrtfinalu ga je čakal Henri Leconte. "Pred tem dvobojem sploh nisem treniral. Ves čas sem bil na masažah in gleženj ohlajal z ledom." Becker je svojega prijatelja in partnerja na treningih premagal 7:6, 3:6, 6:3, 6:4. Dvoboj pa je dobil z asom. "Njegova leta so prednost, zato ker ni razmišljal o pritisku. On je samo igral in udarjal žogice," je po porazu dejal Leconte.
V polfinalu je premagal Šveda Andreasa Jarryda po štirih nizih (2:6, 7:6, 6:3, 6:3), tako da mu je na poti do velike zmage stal le še takrat 27-letni Kevin Curren, ki je pred tem premagal Johna McEnroeja, v četrtfinalu pa je premagal Jimmyja Connorsa.
Finalni dvoboj se je končal z izidom 6:3, 6:7(4), 7:6(3), 6:4, Becker pa ga je po treh urah in 18 minutah zaključil z asom. S 17 leti in 228 dnevi je postal najmlajši zmagovalec Wimbledona, ob tem pa še prvi Nemec in prvi nepostavljeni igralec, ki mu je to uspelo.
Leta 1990 je pred finalom naredil usodno napako.
Če ne bi bilo uspavalnih tablet ...
V svoji karieri je dosegel 49 turnirskih zmag, od tega jih šest osvojil na turnirjih za grand slam. Trikrat je zmagal v Wimbledonu, dvakrat na OP Avstralije in enkrat na OP ZDA. Leta pozneje je priznal, da če ne bi jemal uspavalnih tablet, da bi imel morda v svoji vitrini še kakšno lovoriko več s turnirjev velike četverice.
Še posebno leta 1990, ko ga je v finalu premagal Stefan Edberg. "Prvi niz in pol drugega niza sem hodil v spanju in mislim, da so bile za to krive uspavalne tablete. Vseeno mi je bilo, ali je to finale Wimbledona ali ne – postaneš počasen in se niti ne zavedaš stvari. Jemal sem jih leto in pol, dokler nisem spoznal, da to ni dobro zame."
Boris Becker in Novak Đoković sta tri leta zelo dobro sodelovala.
Izkazal se je tudi kot dober trener
Becker se je pozneje lotil trenerskega posla. Tri leta je sodeloval z Novakom Đokovićem. Z njim je dosegel nekaj izjemnih uspehov, lani pa sta se zaradi različnih pogledov prijateljsko razšla. Od takrat Đoković ni več v pravi formi, saj ne dosega več takšnih rezultatov, ko jih je pod vodstvom Nemca.
Pred kratkim bankrotiral
Boris Becker naj bi z napnačnimi naložbami izgubil več kot 100 milijonov evrov.
Boris je imel kar precej burno zasebno življenje, kot se je izkazalo, ni znal dobro upravljati svoj denar, saj je ne dolgo nazaj bankrotiral.
Zahtevo po bankrotu je vložila zasebna banka Arbuthnot Latham & Co, saj jim Becker ni poravnal posojila vse od leta 2015. Beckerjeva odvetniška ekipa pa ni uspela zagotoviti, da bo Nemec po spremenjenem načrtu financiranja in spremembah hipoteke na nepremičnino na Mallorci lahko v kratkem vrnil šest milijonov evrov.
Šestkratni zmagovalec turnirjev za grand slam je po pisanju Spiegela sto milijonov evrov investiral v naftna podjetja v Nigeriji, ki so kmalu za tem propadla.
1