Nekdanji ''Jugosi'' pod tujimi zastavami

Na trenutni ATP teniški lestvici so med najboljših sto z nekdanjih skupnih prostorov Srbi Novak Đoković, Janko Tipsarević in Viktor Troicki, Hrvata Marin Ćilić in Ivo Karlović ter Slovenci Blaž Kavčič, Aljaž Bedene in Grega Žemlja. To bi bila izvrstna reprezentanca, še močnejša pa z nekaterimi imeni, ki bodo pisala prihodnost tenisa.

Raonic je treniral, ko je bilo ceneje

Milos Raonic se je rodil 27. decembra 1990 v Podgorici v Črni gori, pri treh letih pa se je družina preselila v Kanado. Raoniceva straša sta inženirja, ima pa tudi brata Momirja in sestro Jeleno, ki sta se pozneje vrnila v domovino, kjer ju Milos pogosto obiskuje.

S tenisom se je v pretežno hokejski deželi začel ukvarjati pri osmih letih, predvsem zaradi ''individualnosti igre in ker je lahko več treniral sam z očetom ter s strojem za izmetavanje žogic''. Na igrišču sta bila že ob polsedmih zjutraj ali po deveti zvečer, saj je bil najem takrat cenejši.

Med profesionalce je prestopil leta 2008, veliki met pa mu je uspel lani, ko se je v enem mescu prebil s 152. mesta na 37., potem ko se je na odprtem prvenstvu Avstralije uvrstil v četrti krog in osvojil svoj prvi ATP turnir. Proti igralcem iz prve deseterice je doslej odigral osem dvobojev in trikrat slavil, leta 2011 pa je bil razglašen tudi za novinca leta v teniški karavani.

Na londonskih olimpijskih igrah 2012 je podrl dva rekorda – s Francozom Jo-Wilfriedom Tsongajem je izgubil najdaljši olimpijski dvoboj dotlej – 66 iger (3:6, 6:3, 23:25), rekorden po številu iger pa je bil seveda tudi odločilni niz. Znan je po izvrstnem začetnem udarcu, ki je zelo močan in natančen ter statistično eden najboljših – v prvi polovici sezone je serviral več asov kot Roger Federer, Nicolas Almagro in Tomas Berdych, sami mojstri servisa.

Raonic navija za nogometaše Barcelone, košarkarje Toronto Raptors in hokejiste Toronto Maple Leafs. Obožuje filme in Skype, njegov mladostni heroj pa je bil Pete Sampras, tako da je posnel vse njegove dvoboje. Njegov cilj je biti ''med najboljših petdeset na svetu z ambicijami priti med najboljših deset''. Najljubša mu je trda podlaga. Od uvedbe ATP rankinga leta 1973 je najbolje uvrščeni kanadski igralec.

Tomic uziva v jastogih

Bernard Tomic je naslednji v vrsti mladih teniških upov s področja nekdanje skupne domovine. Rodil se je 21. oktobra 1992 v nemškem Stuttgartu očetu Ivici in materi Adisi. Starša hrvaških korenin sta zapustila nekdanjo Jugoslavijo že nekaj let pred njegovim rojstvom, ko je bil Bernard star tri leta, pa so se preselili v Avstralijo. Oče, po novem John, se je preživljal kot taksist, mama Ady pa je našla zaposlitev kot znanstvenica s področja biomedicine.

Tomic je začel tenis igrati pri sedmih letih in kmalu je postalo jasno, da je zelo nadarjen. Med drugim je trikrat osvojil prestižni mladinski Orange Bowl turnir, v članski konkurenci pa je ta hip najmlajši tekmovalec med najboljših sto na svetu. Trenutno je na 43. mestu ATP lestvice, bil pa je že 27. Preboj v članski konkurenci mu je uspel leta 2011, ko se je kot svetovna številka 158 uvrstil v glavni žreb Wimbledona, kjer je na poti do četrtfinala premagal takratno številko pet in dvakratnega finalista grand slamov Šveda Robina Söderlinga, nato pa moral priznati premoč nedotakljivemu Srbu Novaku Đokoviću. Po legendarnem Nemcu Borisu Beckerju (1986) je bil najmlajši igralec, ki se je na sveti travi prebil tako daleč. Je prvi lopar avstralske reprezentance, vendar v petih dvobojih proti članom TOP 10 še ni slavil.

Nič kaj tipično za športnika ima Tomic rad jastoge, pice in slaščice. Njegovi heroji s športnega področja so Pete Sampras, Lance Armstrong, Ian Thorpe in Michael Jordan, med konjički pa košarka, namizni tenis in nogomet. Na glasbenem področju ga navdušujeta Eminem in 50 Cent. Ima mlajšo sestro Saro, ki se prav tako ukvarja s tenisom. Najljubša podlaga je trava.

''Nori pes'' Marinko

V stoterici najboljših najdemo pod avstralsko zastavo tudi Marinka Matosevica (roj. 8. 8. 1985), ki se je rodil še v nekdanji Jugoslaviji v bosanskem Jajcu. Njegova starša hrvaškega porekla, Branko in Ljubica, sta v njegovih ranih letih emigrirala v Avstralijo, kjer je Matosevic zelo popularen. Oboževalci ga zaradi nepopustljivosti na igrišču kličejo "Nori pes", prav tako pa je znan zaradi neubranljivega dvorjenja nežnejšemu spolu.

Doslej je petkrat slavil na turnirjih serije futures in osvojil dva challengerja, letos pa se je po slabem začetku sezone kot kvalifikant v Delray Beachu prvič uvrstil v finale ATP turnirja, kjer je izgubil proti Južnoafričanu Kevinu Andersonu s 6:4, 7:6 (2).

Tenis je sicer začel igrati pri desetih letih, njegov idol pa je Marat Safin. Uživa v grški in italijanski hrani, njegov najljubši film je Boter. V prostem času se ukvarja z nogometom, košarko in pokrom.