Zakaj so tekmovalne kajake in kanuje skrajšali za pol metra?

V letu 2004 po dolgem premisleku in polemikah se je Mednarodna kajakaška zveza odločila, da skrajša dolžino čolnov (kajak – 3,5 metra, kanu - 3,5 metra, kanu dvosed - 4,1 metra) za pol metra. To se je zgodilo predvsem iz razloga, ker se je zmeraj manj tekmovalo na naravnih rekah. Po svetu je vedno več umetnih in ožjih kanalov. Zaradi krajše dolžine so čolni v nekaterih segmentih hitrejši in predvsem bolj okretni. Prav tako lahko postavljajo zahtevnejše kombinacije vrat, ki se jih je z daljšimi čolni veliko težje vozilo.

Nekaj časa so mnogi špekulirali

"Sprva so se bali, da bodo imeli višji tekmovalci težave. Nekaj časa so mnogi špekulirali, da se bodo čolni ustalili pri dolžini tri metre in 70 centimetrov, ker naj bi bila to najbolj primerna dolžina čolna. Sčasoma se je ta teza spremenila, saj danes praktično vsi tekmovalci tekmujejo s 3,5-metrskimi čolni. Dejansko se je izkazalo, da je čoln veliko bolj okreten in ni veliko izgubil na hitrosti. Prav tako ga je lažje in bolj atraktivno voziti po divji vodi," nam je zaupal Jaka Marušič, dolgoletni sodelavec na Kajakaški zvezi Slovenije.

Peter Kauzer je letos preizkusil tudi čoln iz dveh delov. Ta model čolna zelo olajša letalski transport. Kauzer je potreboval skoraj deset let

Peter Kauzer je kar dolgo časa vztrajal pri daljšem čolnu. Hrastničan je potreboval skoraj deset let, da je začel voziti čoln dolžine tri metre in pol. "Takrat se mi je zdelo, da bi bil prevelik preskok, če bi šel s 4-metrskega čolna na tri metre in pol. Postopoma sem krajšal čoln. Danes imam čoln dolg tri metre in pol, ampak je to trajalo skoraj deset let."

Na najkrajši dovoljen čoln je presedlal šele leta 2015. "To je bilo v sezoni, ko sem zamenjal model čolna. To sem naredil predvsem iz razloga, ker so začeli postavljati bolj zaprte proge. Na ta račun moraš zelo krajšati linijo in s krajšim čolnom je to malo lažje," nam je še povedal Kauzer, ki je trenutno na pripravah v Pau, kjer bo letos svetovno prvenstvo.

Pocenilo se je praktično vse

Kot nam je zaupal Marušič, se je v prvi sezoni veliko eksperimentiralo, veliko pomislekov je bilo tudi pri tekmovalcih.  "Tisto leto se je veliko testiralo. Bilo je nekaj tavanja v temi, ampak so se čolni zelo hitro ustalili na treh metrih in pol. Danes so to že zelo izpopolnjeni čolni. Kajak in kanu na divjih vodah je zaradi tega postal hitrejši in še bolj zanimiv. Pocenilo se je praktično vse. Manj materiala se porabi za čolne,  prav tako gre manj materiala za gradnjo kajakaške proge. Standardna širina proge ni več osem metrov, ampak samo še na primer sedem metrov."

Jakob Marušič meni, da se bodo dimenzije čolnov spreminjale tudi v prihodnosti.

Po Marušičevem mnenju to še ni konec

"Menim, da se bo v prihodnje še naprej razmišljalo o krajšanju čolnov. Eden izmed razlogov razlog je, da se čolni po svoji obliki približajo komercialnim čolnom. Ti čolni so namreč dolgi med dva metra in pol in tremi metri. Noben turističen čoln, razen tistih, ki so namenjeni morskemu kajaku, ni daljši od treh metrov.  Razmišlja se predvsem o tem, da bi se gradnja prog še dodatno pocenila. Razmišlja pa se tudi o tem, da bi bili vsi tekmovalni čolni enake oblike in da bi se po materialu približali turističnemu čolnu."

Čoln na dva dela in gremo

V kajakaškem športu se že dolga leta srečujejo s težavami glede transporta čolnov. Predvsem pri letalskem prevozu, saj jim letalske družbe z novimi pravili le še otežujejo transport čolnov. Večina letalskih družb prtljage ne omejujejo več samo po kilogramih, ampak tudi po dimenzijah. Zaradi tega prihaja do vedno večjih težav.

Peter Kauzer je na najkrajši čoln presedlal leta 2015.

Lahko, da me bodo v prihodnosti postavili na laž

"V letošnjem letu se je izkazalo, da večina letalskih družb še dodatno zaračuna za transport čolnov. Zaradi tega so proizvajalci začeli razvijati čoln, ki je sestavljen iz dveh delov.  S tem je čoln dolg samo še en meter in 70 centimetrov. In kot tak  gre lahko na letalo kot osebna prtljaga. Trenutna težava teh čolnov je, da nekoliko izgubijo na konstrukcijski trdnosti. Zato jih vrhunski tekmovalci uporabljajo le za treninge. Sam menim, da bodo vsi tekmovalci še vedno tekmovali v standardnih čolnih, ki imajo večjo trdnost. Lahko, da me bodo v prihodnosti postavili na laž in da se bo čoln razvil do te mere, da se bo s takšnimi čolni veslalo tudi na tekmovanjih," nam je še razložil Jakob Marušič.