To so letos upokojeni slovenski športniki, ki so nas razvajali in vlivali optimizem

"Ostajam na isti poti, le poglavje bo novo," je ob julijskem slovesu od bogate košarkarske kariere dejal 34-letni Sani Bečirović. Kdo ve, po kakšnih vrhovih bi Bistričana še peljala parket in košarkarska žoga, če njegove športne poti ne bi zaznamovala huda poškodba kolena.

A čeprav je potreboval čudež, je vztrajal in se vrnil na najvišjo raven, kar šteje za svojo največjo zmago. Teh je bilo v njegovi karieri kar nekaj. Ena od največjih sega v leto 2007, ko je z atenskim Panathinaikosom postal evropski klubski prvak.

Košarkar, ki se je preizkusil v vlogi visokega branilca, organizatorja igre ali pa igral na krilnem položaju, je bil dolga leta nepogrešljivi člen slovenske reprezentance. Še vedno je močno vpet v košarko, pri Panathinaikosu opravlja vlogo pomočnika trenerja Aleksandra Đorđevića.

Primož Kozmus je pred dvema mesecema tudi uradno odmislil olimpijske igre v Riu de Janeiru in zaradi poškodbe hrbta v pripravljalnem obdobju naznanil konec izjemno bogate športne kariere. Vrhunec te je za najboljšega slovenskega metalca kladiva prišel leta 2008, ko je na olimpijskih igrah v Pekingu poskrbel, da je zadonela Zdravljica.

Leto pozneje je olimpijskemu dodal naslov svetovnega prvaka in postal prvi Slovenec s tovrstnim dosežkom. V njegovih vitrinah so še številna odličja in pokali, tudi srebrna olimpijska kolajna iz Londona ter srebro in bron s svetovnih prvenstev v Osaki (2007) in Daeguju (2011), s katerima je dopolnil celoten komplet. Pri 36 letih ostaja močno povezan z atletiko in verjame, da "lahko naredimo novega šampiona".

Košarkarsko kariero je končal še en velikan slovenske košarke. Kranjčan, ki je v svoji karieri postavil številne mejnike, je slovo od profesionalnega igranja naznanil oktobra pri 38 letih.

Milić je oral ledino v ligi NBA, v kateri so ga leta 1997 na naboru izbrali pri klubu Philadelphia 76ers, v sezoni 1998/99 pa je postal prvi Slovenec z nastopom v tej najkakovostnejši košarkarski ligi na svetu. Zaigral je za Phoenix Suns. V Evropi je nosil dres velikanov, kot so Real Madrid, Scavolini, Virtus Bologna, Fenerbahče.

Največji pečat je pustil pri ljubljanski Olimpiji, s katero se je veselil tretjega mesta v Evroligi in ki je njegovo številko 12 ob koncu njegove kariere tudi "upokojila". Milko, ki se je navijačem v spomin vtisnil z zabijanjem prek avta na tekmi All-Star, bo v prihodnje na Košarkarski zvezi Slovenije skrbel zlasti za razvoj košarkarjev v mlajših kategorijah.

Čeprav se je o slovesu prve Slovenke z zlato olimpijsko kolajno v individualnih športih govorilo že nekaj časa, je judoistka Urška Žolnir uradni konec kariere dočakala sredi junija.

"Prišel je čas, da rečem, konec je. Enkrat moraš to storiti," je 34-letnica povedala ob slovesu od tatamijev, na katerih bo vztrajala še naprej, saj želi znanje prenašati na mlade. Vitrine dobitnice najvišjega slovenskega športnega priznanja, Bloudkove nagrade, se šibijo pod težo odličij in kolajn.

Vrhunec kariere je za judoistko prišel v Londonu, ko je na olimpijskih igral leta 2012 ugnala vso konkurenco v kategoriji do 63 kilogramov. Osem let prej si je na tekmovanju petih krogov priborila bron. Z največjih tekmovanj je domov prinesla še dve bronasti odličji s svetovnih prvenstev ter zlato, srebrno in dve bronasti kolajni z evropskih prvenstev.

Po enoletnem tekmovalnem premoru, med katerim je London postal njegov drugi dom, se je konec novembra za upokojitev odločil še en olimpijski zmagovalec.

Veslaški šampion Luka Špik je čoln in vesla v kot postavil pri 36 letih, dobra tri leta zatem, ko je kariero končal njegov dolgoletni partner v dvojnem dvojcu Iztok Čop. Špikova zbirka odličij je izjemno bogata in obsega celoten komplet olimpijskih kolajn. Leta 2000 sta bila s Čopom v Sydneyju kot prva Slovenca po osamosvojitvi zlata, štiri leta zatem v Atenah srebrna, leta 2012 pa sta v Londonu priveslala še do brona.

Špik se lahko pohvali še s kar tremi naslovi svetovnega prvaka v dvojnem dvojcu ter dvema naslovoma svetovnega podprvaka – enim v dvojnem dvojcu in enim v dvojnem četvercu. Gorenjec bo v prihodnje deloval v Londonu, kjer vstopa v fitnes industrijo.

Simbol slovenske hokejske reprezentance zadnjega časa in njen dolgoletni kapetan je drsalke na klin obesil 9. septembra, ko se je vse vrtelo okoli številke devet.

Šestintridesetletnik je z risi nastopil na 15 svetovnih prvenstvih, vseh osmih elitne divizije, leta 2014 pa z izbrano vrsto okusil še tekmovanje vseh tekmovanj in v Sočiju, kjer mu je ob odprtju olimpijskih iger pripadla čast zastavonoše, s soigralci zasedel sedmo mesto. Ne le v reprezentanci, tudi v klubih – v tujini je igral tako onkraj Atlantika kot na Češkem, Slovaškem, Švedskem, v Italiji, Nemčiji in Avstriji – je pustil močno sled.

Najglobljo na Jesenicah, s katerimi je trikrat postal državni prvak. Po koncu kariere se je posvetil gostinstvu, ki mu dneve zapolnjuje zadnjih nekaj let. Njegove misli so polne tudi hokejskih načrtov. Eden od teh je Hokejska akademija Anžeta Kopitarja in Tomaža Razingarja, ki bo premiero doživela prihodnje leto.

Oktobra je bolečinam rekel ne eden od najuspešnejših slovenskih orodnih telovadcev, ki je dolga leta kraljeval na bradlji. Danes 38-letni Mitja Petkovšek se lahko pohvali z dvema naslovoma svetovnega prvaka (v letih 2005 in 2007) in s kar štirimi naslovi najboljšega telovadca na bradlji v Evropi (2000, 2006, 2007, 2008) ter petimi odličji z omenjenih prvenstev.

V bogati karieri je spoznal tudi tekmovanje petih krogov, leta 2000 v Sydneyju in leta 2008 v Pekingu, ko je po napaki končal na petem mestu. V svetovnem pokalu je zmagal na 26 tekmah, leta 2008 pa kot prvi telovadec v zgodovini na enem orodju presegel mejo tisoč točk.

O tem, da spada med tri carje slovenske gimnastike, zgovorno govori podatek, da nov nacionalni gimnastični center nosi tudi njegovo ime – Gimnastični center Cerar–Pegan–Petkovšek.

Da je prišel čas za konec kariere, se je letos odločila tudi najboljša slovenska paraolimpijka Mateja Pintar. Čeprav se je 30-letnica iz Praprotnega pri Škofji Loki lani še poigravala z mislijo na obuditev športne kariere, so jo od namiznoteniške mize oddaljile poškodbe.

Simpatična Gorenjka je v karieri kar dvakrat stala na zmagovalnem odru paraolimpijskih iger v invalidskem namiznem tenisu. Leta 2004 je v Atenah premagala prav vse nasprotnice, štiri leta pozneje pa v Pekingu osvojila bronasto paraolimpijsko kolajno. Kot pravi, bo bolj kot treninge pogrešala načrtovano športno aktivnost, druženje s podobno mislečimi in potovanja.

Za rekreacijo skrbi in bo skrbelo ročno kolo, medtem ko je namizni tenis zamenjalo prevajalstvo.

Le nekaj dni po svojem zadnjem boksarskem dvoboju, ko ga je na Floridi, kjer se je boril za naslov svetovnega prvaka supervelterske kategorije po različicah WBO in IBO, premagal Kubanec Erislandy Lara, je Dejan Zavec navijačem sporočil: "V boksu ni skrivalnic. Telo borcu pove, kdaj pride čas … 23 let je bilo dovolj. Čas je za nove zmage, tokrat zunaj ringa."

Konec leta 2009 je v Južni Afriki z zmago nad Isaacom Hlatshwayem osupnil svet in postal svetovni prvak velterske kategorije ene od štirih najprestižnejših organizacij IBF. Naslov je ubranil trikrat.

Danes 39-letni Haložan v svoji bogati karieri, v kateri je odboksal 40 dvobojev, ni le nabiral šampionskih pasov, pač pa v Sloveniji tudi populariziral boks in razbijal stereotipe o boksu kot športu primitivizma. Njegovo življenje bo še naprej povezano z boksom, kot svetovalec je vpet v delo na Boksarski zvezi Slovenije, v njegovem klubu na Ptuju pa se že kalijo nove generacije.

Od aktivne športne poti se je poslovila tudi levinja v pravem pomenu besede. Najboljša slovenska kotalkarica Lucija Mlinarič se v svojem življenju ni bojevala le z nasprotnicami, pač pa tudi z zahrbtno boleznijo, rakom dojke.

Po prisilnem počitku se je Šempetrčanka vrnila k svoji ljubezni – kotalkanju, od katerega se je v družbi prijateljev in kotalkarskih virtuozov poslovila novembra. "Življenje mi je dalo drugo priložnost in v prihodnje si res želim uživati. Svoje izkušnje želim predajati mlajšim rodovom," je ob slovesu na slavnostni reviji, na kateri se ji je pridružil tudi predsednik države Borut Pahor, povedala kotalkarica, ki je v svoji karieri zbrala kar 27 odličij z evropskih in svetovnih prvenstev.

Kot je napovedala, ostaja v kotalkarskih vodah, saj znanje v Kotalkarskem klubu Renče že predaja mlajšim generacijam.

Pred dobrim tednom se je od bazenov in napornih treningov tudi uradno poslovil dvakratni olimpijec in udeleženec štirih svetovnih prvenstev Jernej Godec.

Ob slovesu na Iliriji, kjer so ga pozdravili prijatelji, se ni mogel izogniti vprašanju, ali mu je žal, da se ni plavanju posvetil v celoti. "Mislim, da je tako, kot se je izšlo, najboljše," je odgovoril 29-letnik, ki se je že med kariero pridno posvečal tudi študiju. Na Berkleyju je diplomiral iz molekularne in celične biologije, na Harvardu pa ga v kratkem čaka zagovor doktorata iz imunologije.

Godec, ki se je od nastopanja za reprezentanco poslovil pred šestimi leti, ko je na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih končal na nehvaležnem četrtem mestu, načrtuje selitev v New York, kjer upa, da bo lahko pridobljeno znanje uporabljal tudi v praksi.

Smuči naše najuspešnejše alpske smučarke vseh časov uradno še niso v kotu, si je pa Tina Maze po zadnji sezoni vzela čas za razmislek in zamrznila smučarsko kariero.

Ali nas bo v prihodnje še razvajala, še ni znano. "Odločitev? Hm … Dejala bom, da se še odločam. Jasno bom povedala pozneje, ko bo čas za to. Zdaj ne. Uživam pa v tem življenju," je Črnjanka pred dnevi povedala v pogovoru za Sportal in priznala: "Uživam v smučanju, toda v drugačnem, brez ur." Čeprav ni več v norem ritmu tekem, je njen urnik dodobra zapolnjen. M

ed drugim sodeluje s čokoladnim pokroviteljem Milka, na športni televizijski mreži Eurosport se je preizkusila v vlogi poročevalke in komentatorke, na vrhu njenih novoletnih zaobljub za prihodnje leto pa je diploma na mariborski pedagoški fakulteti.