Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
14. 10. 2023,
22.11

Osveženo pred

1 leto, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,95

Natisni članek

Natisni članek

raziskava OFEM RED-S

Sobota, 14. 10. 2023, 22.11

1 leto, 2 meseca

Skrb zbujajoči rezultati raziskave med mladimi športniki

Sindrom RED-S, ki ima lahko hude posledice, lahko preprečimo, a ga moramo prepoznati

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,95
Robi Kelc | Raziskava med mladimi športniki na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Mariboru je pokazala, da ima vsak četrti udeleženec festivala najmanj enega od simptomov RED-S (konstantna utrujenost, slaba regeneracija, razdražljivost, nihanje razpoloženja, motnje menstrualnega cikla, stresni zlomi, slab imunski sistem ...), je v pogovoru za Sportal opozoril mariborski zdravnik dr. Robi Kelc, ki je na letošnjem Ofemu kot vodja zdravniške službe skrbel tudi za projekt RED-S.  | Foto Ana Kovač

Raziskava med mladimi športniki na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Mariboru je pokazala, da ima vsak četrti udeleženec festivala najmanj enega od simptomov RED-S (konstantna utrujenost, slaba regeneracija, razdražljivost, nihanje razpoloženja, motnje menstrualnega cikla, stresni zlomi, slab imunski sistem ...), je v pogovoru za Sportal opozoril mariborski zdravnik dr. Robi Kelc, ki je na letošnjem Ofemu kot vodja zdravniške službe skrbel tudi za projekt RED-S. 

Foto: Ana Kovač

Utrujenost, razdražljivost, nihanje razpoloženja, slaba regeneracija, stresni zlomi kosti, slab imunski sistem, motnje menstrualnega cikla pri dekletih in ne samo to. "Raziskava, ki smo jo opravili na vzorcu okoli 500 mladih športnikov, med več kot 2.300 sodelujočih iz 46 držav, tudi iz Slovenije, je pokazala, da ima kar polovica vseh anketiranih neustrezne prehranjevalne navade, nekateri celo motnje hranjenja," je v pogovoru za Sportal opozoril mariborski zdravnik dr. Robi Kelc, ki je na letošnjem Olimpijskem festivalu evropske mladine v Mariboru kot vodja zdravniške službe skrbel tudi za projekt RED-S, v sklopu katerega so izvedli raziskavo med mladimi športniki, trenerji in zdravniki reprezentanc.

RED-S je sindrom relativnega energijskega pomanjkanja v športu, na katerega javno opozarja tudi športna plezalka Janja Garnbret. Ker so rezultati skrb vzbujajoči, je še toliko bolj pomemben podatek, da je z ustreznimi pristopi v športu na tako visoki ravni omenjene težave mogoče popolnoma preprečiti. S tem lahko zagotovimo zdravo okolje za mlade športnike, v katerem lahko posledično dosegajo še boljše športne rezultate in dosežke.

Raziskavo v povezavi z RED-S so na Olimpijskem festivalu evropske mladine (OFEM), ki je julija in avgusta potekal v Mariboru, opravili na vzorcu okoli 500 športnikov med več kot 2.300 udeleženci. Festivala se udeležujejo najboljši evropski športniki, stari od 14 do 18 let, med njimi neredki bodoči športni zvezdniki in olimpijci. Dr. Robi Kelc iz UKC Maribor, vodja zdravstvene službe na OFEM in pobudnik raziskave, nad rezultati ni bil presenečen, so pa zagotovo razlog za skrb in ukrepanje.

"Glede na to, da smo v Mariboru poleti gostili najboljše mlade evropske športnike, stare od 14 do 18 let, smo želeli preveriti, kako dojemajo simptome in znake RED-S ter kako pogosti so. Gre za manj poznano in relativno novo entiteto v športni medicini, pri kateri ne gre samo za težavo prenizke telesne mase, kar se v javnosti najpogosteje izpostavlja, ampak za različne klinične slike nepravilnega delovanja telesa s potencialnimi posledicami za zdravje mladega športnika." | Foto: Ana Kovač "Glede na to, da smo v Mariboru poleti gostili najboljše mlade evropske športnike, stare od 14 do 18 let, smo želeli preveriti, kako dojemajo simptome in znake RED-S ter kako pogosti so. Gre za manj poznano in relativno novo entiteto v športni medicini, pri kateri ne gre samo za težavo prenizke telesne mase, kar se v javnosti najpogosteje izpostavlja, ampak za različne klinične slike nepravilnega delovanja telesa s potencialnimi posledicami za zdravje mladega športnika." Foto: Ana Kovač Raziskava je namreč med drugim pokazala, da ima vsak četrti udeleženec OFEM najmanj enega od simptomov RED-S (konstantna utrujenost, slaba regeneracija, razdražljivost, nihanje razpoloženja, motnje menstrualnega cikla, stresni zlomi, slab imunski sistem ...). 

Po informacijah našega sogovornika gre za prvo tovrstno raziskavo med mlado športno populacijo. "Glede na to, da smo v Mariboru poleti gostili najboljše mlade evropske športnike, stare od 14 do 18 let, smo želeli preveriti, kako dojemajo simptome in znake RED-S ter kako pogosti so. Gre za manj poznano in relativno novo entiteto v športni medicini, pri kateri ne gre samo za težavo prenizke telesne mase, kar se v javnosti najpogosteje izpostavlja, ampak za različne klinične slike nepravilnega delovanja telesa s potencialnimi posledicami za zdravje mladega športnika," je pojasnil dr. Kelc. V projektu RED-S je po besedah našega sogovornika sodelovala "čudovita ekipa dvajsetih mladih strokovnjakov, študentov medicine in klinične prehrane. Velika zahvala vsem, še posebej gonilni sili projekta Ani Karin Kozjek in Andreju Gyergyeku."

Ofem | Foto: Vid Ponikvar/Sportida Foto: Vid Ponikvar/Sportida S ciljem analize pojavnosti RED-S so na letošnjem OFEM anketirali več kot 500 športnikov od 2.300 udeležencev. "To je ogromen vzorec. Vse klinične študije se opravljajo na bistveno manjšem vzorcu, kot je bil naš. Športnike smo spraševali o njihovih simptomih in želeli na ta način izvedeti, kakšna je prevalenca v taki športni populaciji. Pri raziskavi smo uporabili vprašalnik, ki je bil pravkar vključen v najnovejše smernice Mednarodnega olimpijskega komiteja za preprečevanje RED-S," je pojasnil dr. Kelc.

Ob športnikih kot ciljni populaciji raziskave so bili v projekt vključeni tudi trenerji, ki so jim pripravili predavanje z vprašalnikom na temo RED-S. Tudi pri teh so bili rezultati skrb vzbujajoči. "Večina trenerjev problematiko RED-S slabo pozna, zato je prepoznava težav, ki bi lahko vodila v primerno ukrepanje, pogosto zakasnjena," opozarja dr. Robi Kelc.

V nadaljevanju prispevka si lahko preberete, kako prepoznati simptome sindroma relativnega energijskega pomanjkanja v športu, znanega pod kratico RED-S, kako se lotiti reševanja težave in na koga se obrniti v primeru simptomov.

Intervju z dr. Robijem Kelcem, vodjo zdravstvene službe na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Mariboru

Kako se sindrom relativnega energijskega pomanjkanja v športu oz. RED-S kaže v praksi? Kakšni so simptomi?

V praksi gre pri RED-S za to, da je energijski vnos športnika – ponavadi ogljikovih hidratov – prenizek, da bi z njim pokril energijsko porabo telesne dejavnosti in delovanja telesa. Ker športnik porabi energijo za telesno dejavnost, mu je tako ostane premalo za normalno delovanje telesa, v času odraščanja pa tudi za rast in razvoj telesa. Že mladi športniki imajo velikokrat visoke energijske potrebe.  

Pomanjkanje energije oz. nizka energetska razpoložljivost se kratkoročno kaže s splošnimi simptomi, kot so utrujenost, razdražljivost, nihanje razpoloženja in slaba regeneracija. To sovpada s slabšo zmogljivostjo na treningih, poslabšajo se tudi športni rezultati.

Če to traja dlje časa, lahko nizka razpoložljivost energije vodi v resne težave, kot so:

- padec imunskega sistema (pogoste okužbe, vročinska stanja),

- izguba menstruacije ali neredne menstruacije (pri dekletih je to eden pogostejših znakov), 

- stresni zlomi kosti (gre za zlom kosti, do katerega pride brez poškodbe),

- motnje koncentracije, kar se poleg športa lahko kaže tudi v šoli,

- motnje hranjenja, ki se lahko zaradi tega še poglobijo oz. poslabšajo,

- moteno delovanje srčne mišice.

Kaj so pokazali rezultati?

Naši podatki so pokazali, da ima kar četrtina anketiranih športnikov, se pravi najboljših športnikov v Evropi, vsaj enega ali več simptomov RED-S. Torej vsak četrti.

Raziskava je pokazala, da med več kot 500 športniki iz 46 držav, starih od 14 do 18 let, kar 22 odstotkov športnikov namensko izgublja telesno maso, kar že na kratki rok vodi do zmanjšane zmogljivosti in ogroža njihovo zdravje. Dolgoročno se lahko to kaže ne samo s slabšimi rezultati, temveč tudi bolezenskimi simptomi. Četrtina od vključenih športnikov v raziskavi je namreč imunsko oslabelih in imajo ponavljajoča se infekcijska obolenja. Petina vprašanih navaja tudi težave s slabokrvnostjo.

Skoraj tretjina vprašanih športnic ima nereden menstrualni cikel. V ozadju motenj menstrualnega cikla je neravnovesje ženskih spolnih hormonov. Estrogen, na primer, je pomemben hormon za zagotavljanje zdravega in trdnega okostja mladih športnikov. Zaradi hormonskih motenj so tako pogostejši stresni zlomi kosti, do katerih pride brez poškodbe.

"Raziskava je pokazala, da med več kot 500 športniki iz 46 držav, starih od 14 do 18 let, kar 22 odstotkov športnikov namensko izgublja telesno maso, kar že na kratki rok vodi do zmanjšane zmogljivosti in ogroža njihovo zdravje." | Foto: Ana Kovač "Raziskava je pokazala, da med več kot 500 športniki iz 46 držav, starih od 14 do 18 let, kar 22 odstotkov športnikov namensko izgublja telesno maso, kar že na kratki rok vodi do zmanjšane zmogljivosti in ogroža njihovo zdravje." Foto: Ana Kovač

RED-S je zaradi premajhnega vnosa hrane močno povezan tudi z motnjami prehranjevanja. Ste v raziskavi ugotavljali, kakšne so prehranske navade mladih športnikov?

Da. Ugotovili smo, da je več kot tretjina anketiranih športnikov na neke vrste dieti. Med vrsto različnih sta zelo priljubljeni low-carb in high-protein dieta, to sta dieti z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in visoko vsebnostjo beljakovin. Takšni načini prehranjevanja predstavljajo pogoste napake v prehrani športnikov in so hkrati vzrok, ki lahko privede do nizke energetske razpoložljivosti in posledično razvoja RED-S.

Predvsem je problem prenizek in neuravnotežen vnos ogljikovih hidratov, ki predstavljajo osnovno pri telesno dejavnih mladih športnikih. Hkrati je veliko športnikov naravnanih k temu, da pojejo več beljakovin, ker ne razumejo, da je za izgradnjo mišične mase poleg beljakovin potreben tudi ustrezen vnos ogljikovih hidratov.

Neredko pretiravajo z vnosom beljakovin, tudi v obliki prehranskih dodatkov. Pogosto te dodatke tudi slabo poznajo. Brez uravnotežene in pri vrhunskih športnikih tudi skrbno načrtovane prehrane tako mladi športnik zaide na pot, na kateri njegova poraba energije preseže njen vnos s prehrano.

"Ugotovili smo, da je več kot tretjina anketiranih športnikov na neke vrste dieti." | Foto: Ana Kovač "Ugotovili smo, da je več kot tretjina anketiranih športnikov na neke vrste dieti." Foto: Ana Kovač

Na začetku so bile omenjene tudi motnje hranjenja. A so te prisotne tudi med športniki?

Žal moram odgovoriti pritrdilno. A to ni nič novega, že v raziskavi, stari deset let, so pokazali, da je prisotnost motenj hranjenja predvsem težava športnic, v različnih oblikah naj bi bile te prisotne pri od šestih do 42 odstotkih deklet, ki se resno ukvarjajo s športom.

Odstotek je odvisen predvsem od športne panoge, razumljivo višji v športih, kjer je v ospredju estetika ali pa nizka telesna masa predstavlja tekmovalno prednost. Seveda so te športne panoge tudi bolj "zastopane" v spektru simptomov RED-S. Tudi v našem projektu se je izkazalo, da več kot 80 odstotkov anketiranih športnikov živi v strahu, da je njihova telesna masa previsoka, in zato mislijo, da jo morajo znižati. 

Med njimi so bili takšni, ki zato občasno stradajo. Ugotavljali smo tudi simptome bulimije. Ta naj bi bila glede na raziskavo iz leta 2016 prisotna med športnicami v nekaj manj kot desetih odstotkih. Rezultati naše raziskave nakazujejo vsaj dvakrat višjo pojavnost te motnje hranjenja.

"Več kot 80 odstotkov anketiranih športnikov živi v strahu, da je njihova telesna masa previsoka, in zato mislijo, da jo morajo znižati. Med njimi so bili takšni, ki zato občasno stradajo. Ugotavljali smo tudi simptome bulimije. Ta naj bi bila glede na raziskavo iz leta 2016 prisotna med športnicami v nekaj manj kot desetih odstotkih."  | Foto: Shutterstock "Več kot 80 odstotkov anketiranih športnikov živi v strahu, da je njihova telesna masa previsoka, in zato mislijo, da jo morajo znižati. Med njimi so bili takšni, ki zato občasno stradajo. Ugotavljali smo tudi simptome bulimije. Ta naj bi bila glede na raziskavo iz leta 2016 prisotna med športnicami v nekaj manj kot desetih odstotkih." Foto: Shutterstock

Kje vidite razloge za tako porazno stanje?

Razlogi za takšno stanje so zagotovo večplastni, predvsem pa psihosocialni. Različni pritiski, tako lastni kot od staršev, trenerjev, sotekmovalcev in medijev. Predvsem pa je tukaj eden izmed glavnih krivcev pomanjkanje znanja. Verjamem namreč, da ni trenerja, ki bi svojemu varovancu želel slabo. Tudi starša ne. Niti športnik sebi ne želi slabo.

Vsi omenjeni imajo načeloma skupen cilj – ukvarjati se s športom, ki ga imajo radi, in pri tem doseči čim boljši rezultati. Simptomov ali predsimptomov pa ne prepoznavajo – a jih niti ne morejo, ker jih ne poznajo. Z napredkom športne medicine, novih znanj, tehnologije in še česa je to vsekakor treba spremeniti.

Nekatere športne panoge so bolj tvegane glede razvoja RED-S kot druge. Med bolj izstopajočimi so gimnastika, ritmična gimnastika, plezanje, umetnostno drsanje, smučarski skoki, kolesarstvo, tek na dolge proge, plavanje …  

Omenili ste, da so tudi trenerji slabo seznanjeni s tematiko. Kako je to mogoče?

Res je. Tudi trenerje smo spraševali in samo osem odstotkov jih je že slišalo za RED-S ali simptome. In tukaj se vse začne in konča. Pri trenerjih, starših in športnikih samih. Najpomembnejše je ozaveščanje.

V športu sicer res velja No pain, no gain in do neke mere to zagotovo velja, saj če ne treniraš trdo, nikoli ne boš vrhunski športnik. In s tem ni nič narobe, a po drugi strani prav tako ne boš postal vrhunski športnik, če imaš slab imunski sistem, zlome kosti, vročino, srčne motnje … Še zdrav človek ne boš, kaj šele olimpijski prvak.

"Treba se je posvečati preventivi. Dobre športne priprave so lahko samo takšne, ki ne načrtujejo zgolj v detajle izdelanih treningov, ampak tudi počitek in ustrezno prehransko strategijo, pri kateri je vnos hrane prilagojen potrebam vadbe. V nekaterih športih bi najbrž bilo treba spremeniti stare vzorce." | Foto: Ana Kovač "Treba se je posvečati preventivi. Dobre športne priprave so lahko samo takšne, ki ne načrtujejo zgolj v detajle izdelanih treningov, ampak tudi počitek in ustrezno prehransko strategijo, pri kateri je vnos hrane prilagojen potrebam vadbe. V nekaterih športih bi najbrž bilo treba spremeniti stare vzorce." Foto: Ana Kovač

Zdi se, da alarmantni simptomi pogosto spregledajo. Zakaj?

Verjetno zato, ker jim pripišejo napačne razloge. Ko se zgodi zlom kosti, športnik in njegova okolica pogosto razmišljata, kako ga čim prej pozdraviti in športnika vrniti k tekmovanju. Odsotnost menstruacije je včasih celo zaželena, ker ne moti procesa treninga. A tukaj govorimo o izobraževanju in ozaveščanju.

Treba se je posvečati preventivi. Dobre športne priprave so lahko samo takšne, ki ne načrtujejo zgolj v detajle izdelanih treningov, ampak tudi počitek in ustrezno prehransko strategijo, pri kateri je vnos hrane prilagojen potrebam vadbe. V nekaterih športih bi najbrž bilo treba spremeniti stare vzorce. To pomeni, da mora miniti več desetletij, da se ozaveščanja okrepi in da se nekaj spremeni. Tudi zato je tako pomembno, da Janja Garnbret opozarja na problematiko RED-S, da se o tem piše in govori.

"Mlad športnik pogosto kakšen simptom zamolči. Vsak bi rad postal naslednji Luka Dončić­­­­. Pri 14 letih bi prenesel vse, da to postane. In prav tukaj je pomembna vloga trenerja in starša, da prepoznata morebitna tveganja. Zgodnje ukrepanje varuje zdravje športnika in mu omogoča uspešen športni razvoj." | Foto: Ana Kovač "Mlad športnik pogosto kakšen simptom zamolči. Vsak bi rad postal naslednji Luka Dončić­­­­. Pri 14 letih bi prenesel vse, da to postane. In prav tukaj je pomembna vloga trenerja in starša, da prepoznata morebitna tveganja. Zgodnje ukrepanje varuje zdravje športnika in mu omogoča uspešen športni razvoj." Foto: Ana Kovač

Tukaj je pomembna vloga vseh – tako športnikov, ki si ne smejo zatiskati oči pred morebitnimi simptomi, kot tudi staršev in trenerjev. Mlad športnik pogosto kakšen simptom zamolči. Vsak bi rad postal naslednji Luka Dončić­­­­. Pri 14 letih bi prenesel vse, da to postane. In prav tukaj je pomembna vloga trenerja in starša, da prepoznata morebitna tveganja. Zgodnje ukrepanje varuje zdravje športnika in mu omogoča uspešen športni razvoj.

Še posebej je zavedanje oziroma ukrepanje pomembno v športih, kjer je zaželena nizka telesna masa. Težave v povezavi z RED-S je treba prepoznati že v zgodnji obliki, kadar spremljajo povečanje športne obremenitve in v primeru neustrezno zastavljene športne prehrane.

Kaj je prvi korak? Kje sploh iskati pomoč? Kam naj se mladi športniki in njihovi starši obrnejo?

Za začetek zadostuje že pogovor z zdravnikom z znanjem o klinični prehrani, ki ima izkušnje v športu in lahko hitro izvede tudi bioimpedančno analizo telesne sestave. Preiskava traja nekaj minut in je povsem neinvazivna in neboleča. Elektrode se nalepijo na kožo, podobno kot pri merjenju EKG.

Za športnike je ta analiza običajno zelo zanimiva, saj jih zanima, kakšen odstotek mišic imajo v telesu, koliko je maščobe in koliko vode. Vendar ti podatki niso bistveni, ker naprava te podatke le ocenjuje, ne pa neposredno izmeri. Veliko bolj pomembno je, da s takšno meritvijo hitro pridobimo podatke o športnikovem zdravstvenem stanju in stanju njegove zmogljivosti.

zdrava prehrana | Foto: Shutterstock Foto: Shutterstock

Kadar je meritev primerna za športnika njegovih let in obdobje vadbe, je to znak, da je zdrav in je vadba učinkovita. S spremljanjem podatkov meritev sestave telesa tako pridobimo pomembne zdravstvene in vadbene informacije, ki so koristno vodilo pri vadbi tako občutljive populacije športnikov, kot so adolescenti. V primeru zdravstvenih ali pa vadbenih težav pa lahko zdravnik napoti športnika h kliničnemu športnemu dietetiku in se pogovori s trenerjem.

Ker z bioimpedančno meritvijo pridobimo zdravstvene podatke, lahko na osnovi meritve zaznamo razvoj RED-S. Pogosto meritev tudi sovpada z razvojem simptomov RED-S in takrat je zdravstvena intervencija nujna.

V zgodnji fazi RED-S so težave zelo dobro obvladljive, z ustreznimi ukrepi si bodo športniki opomogli in uspešno nadaljevali športno kariero. V vrhunskem športu je takšna prepoznava težav pomembna, ker pogosto o uspehu odločajo malenkosti. Rezultat je odvisen od dnevne forme, psihološke pripravljenosti in urejene prehrane že na dnevni ravni, kaj šele na dolgi rok.

"V zgodnji fazi RED-S so težave zelo dobro obvladljive, z ustreznimi ukrepi si bodo športniki opomogli in uspešno nadaljevali športno kariero. V vrhunskem športu je takšna prepoznava težav pomembna, ker pogosto o uspehu odločajo malenkosti." | Foto: Ana Kovač "V zgodnji fazi RED-S so težave zelo dobro obvladljive, z ustreznimi ukrepi si bodo športniki opomogli in uspešno nadaljevali športno kariero. V vrhunskem športu je takšna prepoznava težav pomembna, ker pogosto o uspehu odločajo malenkosti." Foto: Ana Kovač

Ste med trenerji začutili zanimanje za problematiko RED-S?

Da. Trenerje smo po koncu predavanja vprašali, ali se jim tema zdi zanimiva, in v veliki večini, v kar 85 odstotkih, so odgovorili, da je tema zelo zanimiva. Pritrdilno so odgovorili tudi na vprašanje, ali zdaj, ko vedo več o tej temi, mislijo, da bi tudi na njihovi nacionalni ravni potrebovali dodatno izobraževanje na to temo.

Naj omenim, da je Velika Britanija v Evropi korak spredaj pred vsemi državami. Problematike se že dolgo zavedajo, organizirane imajo multidisciplinarne time strokovnjakov in tudi trenerji vedo za to. To je pomembno, saj na ta način simptome zaznavajo in svoje športnike tudi ustrezneje napotijo k usposobljenim strokovnjakom. To je zagotovo pot, po kateri bomo morali tudi preostali.

Ali je RED-S novodobna bolezen ali se o njej zadnje čase samo več govori? V Sloveniji prav po zaslugi športne plezalke Janje Garnbret.

Ne, RED-S ni novodobna bolezen, se je pa pred leti imenovala drugače. Pred uvedbo termina RED-S smo uporabljali termin ženska atletska triada, ki je prisoten že nekaj desetletij, a se je poimenovanje spremenilo, ker je RED-S mogoč tudi pri fantih, čeprav je res, da je pogostejši pri dekletih. Je pa res, da se je o tej bolezenski simptomatiki pri nas javno začelo govoriti pred kratkim. Takšni ambasadorji, kot je Janja, imajo velik pomen pri ozaveščanju, saj ima njihovo mnenje velik vpliv na mlade športnike.

"Ambasadorji, kot je Janja Garnbret, imajo velik pomen pri ozaveščanju, saj ima njihovo mnenje velik vpliv na mlade športnike." | Foto: Ana Kovač "Ambasadorji, kot je Janja Garnbret, imajo velik pomen pri ozaveščanju, saj ima njihovo mnenje velik vpliv na mlade športnike." Foto: Ana Kovač

Ali je glede na podatke vseeno mogoče reči, da je vrhunski šport, predvsem za mlade športnike, zdrav?

Vsekakor! Šport je za mlade vrhunske športnike neprecenljiva pot k zdravju in uspehu. Telesna aktivnost krepi telo, izboljšuje vzdržljivost in koncentracijo ter vzgaja vztrajnost in samodisciplino. Športni vzponi spodbujajo samozavest in vztrajnost v življenju. Skozi šport se učijo spoštovanja, sodelovanja in fair playa. To je pot do zdravja in odličnosti, ki traja vse življenje. Je pa na športni poti mladostnika treba biti previden, moramo jih opazovati, jih spodbujati, jim stati ob strani in po potrebi tudi zagotoviti strokovno podporo športnomedicinskih strokovnjakov.


Na OFEM so vsem populacijam na začetku predavanja predvajali video o ameriški atletinji Mary Cain, ki je bila v otroštvu izjemno perspektivna, a jo je RED-S uničil. "Video je močno pretresel tudi športnike, trenerje in zdravnike, ki smo jih povabili na predavanje in anketiranje glede RED-S," je povedal dr. Kelc.

Zgodba o Američanki Mary Cain, nekoč najhitrejši deklici v ZDA: 


Preberite še:

Podhranjenost, lakota, anoreksija, bulimija, kosti, suh
Sportal Kaj sploh je RED-S, težava, na katero javno opozarja tudi Janja Garnbret?

 

Ne spreglejte