Matija Pleško: Ne vem, kje bom v naslednji sezoni

Potem ko je v prvi sezoni s klubom Marcegaglije iz Ravenne osvojil sedmo mesto v drugi italijanski ligi, jim je letos uspel veliki met. Z osvojenim prvim mestom po rednem delu z le točko prednosti pred nasprotniki iz Padove so se uvrstili v najmočnejšo ligo na svetu A1. Skromni 35-letni Brezovčan uspeha osebno ne povzdiguje v višave, a podatek, da je Ravenna, ki ima dolgo tradicijo, po zaslugi Pleška in soigralcev po 11 letih spet med elito, tudi nekaj pove. Samo 185 centimetrov visoki sprejemalec, vendar z ''dinamitom'' v nogah, se lahko pohvali z 52,2 odstotka idealnega sprejema. To ga uvršča na drugo mesto v ligi. Blestel pa je tudi pri začetnem udarcu. Vsi ti podatki govorijo, da je bil eden ključnih mož v klubu.

Čestitke ob izjemnem uspehu in uvrstitvi v A1. V prvi sezoni ste zasedli sedmo mesto, letos pa ste se zavihteli na sam vrh. Čemu pripisujete takšen napredek? Težko rečem, kaj je bilo odločilno za tak napredek, saj se sama organizacija v klubu ni spremenila. Strokovno vodstvo je ostalo enako, so pa pred sezono prišli novi organizator igre, srednji bloker in korektor, ki so se izkazali za izredno dobre okrepitve. Vsi skupaj smo seveda imeli tudi leto več izkušenj, bili med sabo bolj uigrani ter bili mnogo bolj konstantni kot lani. Vse je pripomoglo k uvrstitvi v najvišji razred italijanske odbojke.

Glede na to, da se Ravenna vrača med elito in mesto živi za odbojko, je bilo temu primerno tudi slavje ob takšnem uspehu? Naj začnem na začetku in povem, da smo imeli res vsako tekmo razprodano. Res, da je bila dvorana malo manjša, pa vseeno. Na vsaki tekmi se je navijalo tako kot na zadnji odločilni. Po končanem dvoboju so nas zunaj pričakali ljudje in začela se je prava 'norija'. To je bil res poseben trenutek, ko smo na ulici proslavljali s svojimi navijači. Uvrstitev v A1 se seveda ne more primerjati z osvojenim ''scudettom'' ali z osvojitvijo naslova evropskega ali svetovnega prvaka, pa nočem zmanjševati uspeha. Naj dodam, da so za zadnjo odločilno tekmo zunaj priskrbeli tudi veliki zaslon. Res je bil poseben občutek proslaviti z množico in tudi v naslednjih dneh nisi mogel skozi Ravenno brez, da bi te opazili. Na zadnji tekmi je bil med gledalci tudi Karch Kiraly, ki vemo, kaj pomeni za odbojko in za nameček ti ta oseba po tekmi osebno čestita in pripomni, da si odlično igral. Bil je fenomenalen občutek. To so res dogodki, ki za odbojkarski svet ne pomenijo veliko, a zase lahko rečem, da se jih bom vedno spominjal.

Če bi primerjali moč druge italijanske lige z drugi evropskimi ligami, kam bi jo uvrstili? Težko primerjam lige med sabo, saj sem igral samo v slovenski in italijanski. Kako močan je naš klub, bi lahko kaj več povedali tudi igralci Salonita, ki so prišli na trening tekmo. Mislim, da se ne bi zmotil, če rečem, da se Ravenna po moči lahko primerja z ACH Volleyjem. Težko bi napovedal zmagovalca, saj bi bila tekma zelo izenačena. Mislim, da smo bili zelo solidna ekipa, kar se pa tiče lige same, pa je to vendarle A2 in ne A1.

Za ta uspeh Ravenne imate veliko zaslug tudi vi sami. Drugi sprejemalec lige, drugi server v odstotkih, dosegli ste povprečno skoraj 11 točk na srečanje … Za nekaj podatkov še sam nisem vedel. Kot pa ste že rekli, sem bil drugi sprejemalec lige (najboljši odstotek idealnih sprejemov op. a.), kar je izredno lep uspeh. Tudi nasploh mislim, da sem imel odlično sezono. Vendar v odbojki je veliko bolj pomemben ekipni uspeh in letos je bil le ta neprimerno boljši od lanskega. S tega vidika pa sem s sezono še mnogo bolj zadovoljen. Res je, dvakrat v sezoni me je nekaj 'uščipnilo' v hrbtu, niti sam ne vem, kaj je bil vzrok, niti na preiskavah niso nič odkrili. Izkazalo se je, da sem potreboval nekajdnevni počitek in nato sem bil spet v pogonu in povsem normalno treniral.

Kako naprej? V klubu so že izrazili željo, da bi me radi zadržali, kar je zame nekakšen kompliment, a se še nisem odločil. Prihajajo tudi ponudbe od drugod. Nekaj časa si bom še vzel za premislek, potem pa se odločil. Težko rečem, kje pa bom igral v naslednji sezoni. Vaš odgovor me je kar nekoliko presenetil, kaj niso sanje vsakega odbojkarja igranje v prvi italijanski ligi? Seveda bi bil to izreden korak naprej v moji karieri, če bi zaigral v A1. Je pa treba gledati še na ostale življenjske prioritete, vsaj jaz. Zelo me moti dejstvo, da sem v Italiji sam, brez družine. Že sedaj sem izkoristil vsak prosti dan in se odpravil 500 kilometrov, kolikor je relacija Ravenna – Ljubljana. Če bi poslušal samo svoj ego, ne bi niti pomislil, da bi izpustil takšno priložnost iz rok. Kakorkoli, nisem se še odločil, ni nujno, da ne bom ostal, vse možnosti so še odprte. Pa tudi, če bi sam sebe vprašal, ali sem sposoben igrati na tako visoki ravni, si ne bi znal odgovoriti, saj še nisem nikoli poizkusil. Je pa res, da v A1 je vsaki tekmi, se bom malo grdo izrazil, po šest 'živali' na igrišču na vsaki strani. Tu gre za same dvometraše in fizično izredno močne igralce, in tukaj je težko biti konkurenčen z mojo višino.

Če vas prav razumem, so za vas zanimivi tudi slovenski klubi, seveda ob malce bolj konkretni ponudbi? Vsekakor, Slovenija mi je zanimiva, ker je to moja dežela. Bližina družine igra pri meni veliko vlogo. Bomo videli, kako bo. Veliko je odvisno tudi od mojega zastopnika. Kje na lestvici A1 mislite, da se bo Ravenna gibala v naslednji sezoni? To je odvisno predvsem od imen, ki jih bodo pripeljali v klub. Govori se o Hristu Zlatanovu, Mateju Černicu, s katerimi naj bi že imeli določene stike. Naj povem, da so za Marcegaglijo zanimivi tudi naši reprezentanti korektorja Mitja Gasparini, Alen Šket ter na položaju blokerja Matevž Kamnik. S takšnimi okrepitvami bi Ravenna po mojem mnenju lahko jadrala po zlati sredini A1, kaj več v prvi sezoni ni za pričakovati.

Vas je mogoče nekoliko strah, da boste ob teh imenih igrali nekoliko manj vidno vlogo? Ne morem reči, da se bojim. Sem realen, mišljenje, da bom imel na vsaki tekmi v tako močni ligi zagotovljeno mesto v prvi postavi, bi bila utopija. Ne vem, nikoli se še nisem preizkusil na tako visoki ravni, je pa res, da sem precej omejen s svojo višino za A1. Vem, da znam igrati odbojko in se za zdaj res ne obremenjujem, ali bom igral in koliko. Je pa res, če prideta v ekipo igralca kova Zlatanov in Černic, se ve, kdo ima prednost po kakovosti in kdo je do zdaj več naredil v odbojkarskem svetu. To globoko spoštujem. Bi pa seveda dal vse od sebe, da bi čim bolj pomagal ekipi v minutaži, ki bi jo mi namenil trener, seveda če bom ostal.

Počasi se končujejo vsa ligaška odbojkarska tekmovanja po Evropi in nato se začenjajo reprezentančne akcije. Vas ni na širšem seznamu slovenskega selektorja Veselina Vukovića. Ste po odlični sezoni kaj razočarani, da vas ni na seznamu? Sploh ne, s selektorjem nisem imel nobenih stiskov. Se strinjam, da je napočil čas za mlajšo generacijo. Mislim, da je 14 let, ko sem nosil dres Slovenije, dovolj dolga doba, pa tudi kakšno prosto poletje pride prav. Lani mi je to prav ustrezalo, saj sem tako več časa lahko preživel s svojo družino. Fantom želim, da jim uspe kakšen vidnejši dosežek, tako v evropski ligi kot tudi na evropskem prvenstvu. Seveda pa sem pripravljen tudi pomagati, sem v odlični formi, občutek imam, da igram vsako leto bolje, a vseeno mislim, da je bolje tako, kot je, že zdaj bo imel selektor težave, koga peljati na evropsko prvenstvo.

Obstaja večna dilema okoli vašega imena. Nekateri vas kličejo Matija, drugi Mitja. Kaj je bolj pravilno oziramo je vam ljubše? Uradno sem Matija po očetu, klasika (smeh), drugače pa za mamo in druge že od malega Mitja.