SiolNET. Sportal Sportal +
4,58

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Brent Wetters, doktor muzikologije v Sloveniji po poteh skladatelja Gustava Mahlerja

Američan na obisku v Sloveniji s prav posebno nalogo #foto

4,58

termometer

Brent Watters
Foto: Osebni arhiv

Brent Wetters, 40-letni Američan z Rhode Islanda, je prejšnji mesec s kolesom obiskal Slovenijo. Ni šlo za turistične vzgibe, pač pa so ga vodili strokovni. Kot doktor muzikologije in strasten kolesar je želel prevoziti traso, ki jo je pred mnogo leti prekolesaril avstrijski skladatelj in dirigent Gustav Mahler. Sluti, da je bila ravno ta pot razlog za nastanek ene njegovih največjih mojstrovin, pete simfonije. Wettersa je pot med drugim vodila tudi čez nekdanji mejni prelaz na Ljubelju in v slovenski turistični dragulj, Bled.


Dr. Brent Wetters je doktor muzikologije. Septembra lani je dopolnil 40 let. Zanimivo, 40 jih je imel tudi avstrijski dirigent in skladatelj Gustav Mahler, ko je leta 1900 grizel v prašno cesto nekdanjega mejnega prehoda Ljubelj, danes znan kot Stari Ljubelj. Prav ta kolesarska epizoda naj bi po mnenju Wettersa močno zaznamovala nastanek Mahlerjeve pete simfonije.

Wetters je odraščal v manjšem turističnem mestu Traverse City v severnem predelu Michigana, ki se ga je oprijel vzdevek Češnjeva prestolnica sveta. Je idealno izhodišče za kolesarjenje in planinarjenje, čeprav se, kot pravi naš sogovornik, gorovje nikakor ne more primerjati z avstrijskim in slovenskim.

Njegov dedek je bil skladatelj in tudi Wetters je želel hoditi po njegovih stopinjah. Na koncu ga je bolj kot skladanje pritegnila posebna glasbena veda, muzikologija.

Od leta 2005 živi v kraju Providence na Rhode Islandu, kjer je na Univerzi Brown doktoriral iz muzikologije, na kolidžu Providence pa trenutno predava zgodovino glasbe. V času študija je spoznal svojo zdajšnjo ženo, ki je študirala glasbeni instrument oboo, a je pozneje presedlala v zdravstvene vode. Trenutno v bolnišnici Bradley vodi študijo o avtizmu. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, danes osemletni Jude in Henry, ki je prav te dni dopolnil šest let.

Wetters se v prostem času ukvarja s kolesarstvom, s posebno strastjo pa raziskuje nove kolesarske priložnosti. Kolesarske ture dokumentira na spletni strani www.brentacol.com. V mlajših letih je tekmoval za ekipo univerze Michigan, a priznava, da ni dosegal vidnejših rezultatov in da nikoli ni imel tekmovalne žilice. Pred leti je redno spremljal vse kolesarske dirke, zdaj pa zaradi pomanjkanja časa ostaja zvest samo televizijskemu ogledu Dirke po Franciji.


Gustav Mahler, avstrijski skladatelj in dirigent. (7. julij 1860, Kaliště, Avstro-Ogrska, † 18. maj 1911, Dunaj, Avstro-Ogrska) je bil med letoma 1881 in 1882 kot dirigent angažiran v ljubljanskem Deželnem gledališču. Leta 2011 so mu na Dvornem trgu s pogledom na Ljubljanico postavili kip Pesem o zemlji kiparja Bojana Kunaverja, ki je bil velik občudovalec slovitega avstrijskega skladatelja. Gustav Mahler, avstrijski skladatelj in dirigent. (7. julij 1860, Kaliště, Avstro-Ogrska, † 18. maj 1911, Dunaj, Avstro-Ogrska) je bil med letoma 1881 in 1882 kot dirigent angažiran v ljubljanskem Deželnem gledališču. Leta 2011 so mu na Dvornem trgu s pogledom na Ljubljanico postavili kip Pesem o zemlji kiparja Bojana Kunaverja, ki je bil velik občudovalec slovitega avstrijskega skladatelja. Foto: Getty Images Kako in kje ste izvedeli za Mahlerjevo kolesarsko popotovanje po Sloveniji?

Povsem po naključju. Na eni od muzikoloških konferenc je muzikologinja Marylin McCoy omenila prigodo o Mahlerju, ki se je na enem svojih kolesarskih popotovanj odločil prikolesariti na vrh zahtevnega prelaza. Ko je pot postala pretežka, je skladatelj obupal, prosil dečka, ki se je znašel v bližini, naj kolo namesto njega zapelje na vrh, sam pa je ubral krajšo pot skozi gozd in pri tem skoraj umrl.

Stvar me je začela zanimati in odločil sem se, da se lotim globljega raziskovanja. Pri tem mi je bilo v izdatno pomoč besedilo Natalie Bauer-Lechner, Mahlerjeve prijateljice, tudi kolesarke, in zaupnice, kjer podrobneje opisuje dogajanje na Ljubelju oziroma Loiblpassu.

Skratka, Mahlerju, ki je poletja preživljal v svoji poletni rezidenci v kraju Majernik (Maiernigg) na Vrbskem jezeru, se je porodila ideja, da bi se s kolesom odpravi na Bled. Pot ga je vodila čez Ljubelj, kjer je danes meja med Avstrijo in Slovenijo. Ko je že mislil, da je dosegel vrh, je ugotovil, da ga od njega loči še tisoč metrov - tako je zapisala Bauer-Lechnerjeva, sam sicer mislim, da je šlo za približno 600 metrov -, in to se mu je zdelo odločno preveč.

-> Wetters je o Mahlerjevi kolesarski ekspediciji predaval tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Iz predavanja na Filozofski fakulteti: Prekinjeni višek v drugem stavku (5. simfonije) je mogoče enačiti z doseženim vrhuncem, še posebej v luči tega, da isti koral zaključi finalni stavek, in tako izriše topografijo Mahlerjevega kolesarskega izleta.

Ko je ugotovil, da se je prenaglil v želji po dosegu vrha, je ob cesti naletel na fanta, mu izročil kolo in mu plačal, da ga zapelje na vrh, medtem ko je sam ubral bližnjico. Pot skozi gozd se začne dokaj položno, a se kaj hitro postavi precej navkreber. Mahler je pri vzpenjanju padel in pristal v izsušenem kanalizacijskem jarku, kjer je skoraj umrl. Z zadnjimi atomi moči se je splazil do ceste in ves prepoten, opraskan in porezan pošteno prestrašil dečka, ki je njegovo kolo medtem že pripeljal do vrha.

Mahler naj bi leta 1900 kolesaril tudi na Ljubelj. Nesreča, na poti je skoraj umrl, naj bi po teoriji Wettersa močno zaznamovala nastajanje Pete Mahlerjeve simfonije. Mahler naj bi leta 1900 kolesaril tudi na Ljubelj. Nesreča, na poti je skoraj umrl, naj bi po teoriji Wettersa močno zaznamovala nastajanje Pete Mahlerjeve simfonije. Foto: Osebni arhiv Ko sem slišal to zgodbe, me je seveda takoj zagrabilo, da bi o Mahlerju izvedel čim več. Kot kolesarja me zanimajo predvsem klanci, čim bolj zahtevni in manj znani, tem bolje, zato sem želel preveriti, ali tudi Mahler deli mojo simpatijo do kolesarjenja navkreber.

Natančno sem preučil traso in kmalu ugotovil, da je zelo zahtevna in precej drugačna, kot je bila v časih Gustava Mahlerja.

Cesta na stari Ljubelj sicer še vedno obstaja, a so zadnji trije kilometri do vrha namenjeni bolj kot ne pohodnikom, medtem ko se je motorni promet povsem preusmeril skozi predor, ki so ga zgradili med drugo svetovno vojno.

Glavni razlog, ki me je tako prevzel, da sem se tej turi tako podrobno posvetil, je v tem, da verjamem, da je ta kolesarska tura zelo pomembno vplivala na skladanje ene od Mahlerjevih simfonij. Več o tem bi za zdaj raje obdržal zase, vsaj dokler ne objavim svojega razmišljanja na to temo.

Tako kot Mahler je tudi Wetters noč pred vzponom na Ljubelj prenočil v gostišču Črni Peter. Tako kot Mahler je tudi Wetters noč pred vzponom na Ljubelj prenočil v gostišču Črni Peter. Foto: Osebni arhiv

Kako ste načrtovali pot?

Pri načrtovanju poti sem se opiral predvsem na zgodovinske podatke. Trase sem zrisal s pomočjo Googlovih zemljevidov, moj glavni vir podatkov pa je bil turistični vodnik Baedeker, ki ga je verjetno uporabljal tudi Mahler, saj je takrat že obstajal.

Mahler si je tretjo uto postavil v kraju Dobbiaco/Toblach v Italija. Hišice je gradil z lastnimi rokami. Mahler si je tretjo uto postavil v kraju Dobbiaco/Toblach v Italija. Hišice je gradil z lastnimi rokami. Foto: Osebni arhiv Dva dneva sem preživel v kraju Dobbiaco (Toblach) na Južnem Tirolskem (tam je imel Mahler skromno leseno uto, kjer je ustvarjal) in se nato zapeljal v Avstrijo, kjer sem prenočil v gostišču Gasthof Deutscher Peter, ki ga omenja prej omenjeni vodnik. Od tod naprej sem uporabljal Google StreetView, satelitske posnetke, informacije pa sem iskal tudi na najrazličnejših spletnih straneh.

Za sveže podate o trasi sem se oprl na kolesarski portal Strava, kjer sem videl, da je ta prelaz prekolesarilo že kar nekaj kolesarjev. Eden od njih mi je pomagal tudi z informacijami glede opreme in prevoznosti trase.


Preberite:
Ocena gostilne: Nemški Peter pod Ljubeljem


Mahlerjeva vila na Vrbskem jezeru. Mahlerjeva vila na Vrbskem jezeru. Foto: Osebni arhiv

Zakaj ste se odločili, da turo opravite ravno maja?

Ker sem želel svojo raziskavo in razmišljanje o tej temi predstaviti tudi v Sloveniji, kjer za Mahlerja vlada precejšnje zanimanje, saj je vašo državo kar nekajkrat obiskal, a o tem ni veliko podatkov, sem bil glede termina obiska dokaj omejen. Če sem želel predavati na ljubljanski univerzi, sem imel na voljo samo dva meseca, oktober ali maj. Glede na to, da je oktobra vreme zelo nestabilno, se je maj izkazal za boljšo izbiro.

Potoval sem sam, z eno samo izjemo. Ko sem na spletu naletel na spletno stran avstrijskega skladatelja Helmuta Schmidingerja v popolni kolesarski opravi, zraven pa citat Gustava Mahlerja na temo kolesarjenja, sem ga kontaktiral in povabil, da se mi pridruži.

Žal se je kmalu izkazalo, da njegovo kolo ni pripravljeno na izziv ljubeljskega prelaza, zato se je odločil, da se s kolesom do Slovenije zapelje kar skozi predor in se tako izogne klancu, midva pa sva se dobila na slovenski strani meje.

Wetters je obiskal tudi Mahlerjevo uto v Majerniku na Vrbskem jezeru. V tej skromni hišici so nastale njegove najpomembnejše simfonije (5 - 8). Wetters je obiskal tudi Mahlerjevo uto v Majerniku na Vrbskem jezeru. V tej skromni hišici so nastale njegove najpomembnejše simfonije (5 - 8). Foto: Osebni arhiv

Kaj je tisto, kar vas tako fascinira pri Gustavu Mahlerju?

Klasično glasbo poslušam, že odkar pomnim. Verjetno je k temu veliko prispeval tudi moj dedek, ki je bil skladatelj. Svojo glasbeno izobrazbo sem začel kot igralec trobente in tudi to je verjetno razlog za moje navdušenje nad Mahlerjem. Pisal je namreč res krasne dele skladb za trobento.

Ko sem prenehal igrati trobento in se začel ukvarjati s kompozicijo in muzikologijo, so me pritegnili sodobni skladatelji, kot sta na primer Arnold Schoenberg in Alban Berg, vse dokler nisem odkril, da je moje mesto raziskovanja med skladatelji t. i. šole Darmstadt (na to temo je leta 2012 tudi doktoriral, op. a.).

Mahler je ves ta čas ostal v središču mojega zanimanja, verjetno tudi zato, ker so vsi skladatelji iz obdobja po drugi svetovni vojni, ki sem jih preučeval, oboževali Mahlerja. To je bilo še posebej zanimivo zato, ker teh skladateljev niti pod razno ni zanimala glasba s primesmi romantike. To je bilo dovolj, da sem še vedno poslušal Mahlerja in na konferencah predaval o njegovem delu.

To je tudi razlog, da sem se znašel na pogovoru, ki ga je vodil Thomas Peattie, in kjer sem slišal prej omenjeno zgodbo o Mahlerju.

Priložnost, da povežem mojega najljubšega skladatelja z mojo najljubšo neglasbeno aktivnostjo, torej kolesarjenjem, je bila predobra, da bi se ji lahko uprl.

Kaj imate v načrtu glede nadaljevanja študije o Mahlerjevi kolesarski turi in njenem vplivu na njegovo delo?

Upam, da bom raziskavo lahko uporabil v različne namene. Julija sem povabljen na festival Steinbach na Atterseeju, v kraj, kjer je Mahler imel svojo prvo poletno rezidenco, in kraj, kjer se je začel ukvarjati s kolesarstvom. Tema festivala bo, in tudi to je fantastično naključje, Mahler in kolesarstvo.

Mahler ima tudi v Ljubljani (na Dvornem trgu) svoj spomenik. Kot je ob odkritju kipa leta 2011 dejal dirigent Uroš Lajovic, se je Mahler prav v Ljubljani izučil svoje obrti, poklica dirigenta in organizacijskih sposobnosti, potrebnih za vodenje ansambla. Mahler ima tudi v Ljubljani (na Dvornem trgu) svoj spomenik. Kot je ob odkritju kipa leta 2011 dejal dirigent Uroš Lajovic, se je Mahler prav v Ljubljani izučil svoje obrti, poklica dirigenta in organizacijskih sposobnosti, potrebnih za vodenje ansambla. Foto: Osebni arhiv Kadar je svoj čas preživljal v Steinbachu, je namreč Mahler pogosto kolesaril do kraja Bad Ischl, kjer je obiskal Johannesa Brahmsa, ki je tam preživljal poletne mesece. Pripovedoval bom o svoji kolesarski odisejadi na prelaz Ljubelj in povezavi z Mahlerjevo peto simfonijo.

Moj naslednji projekt bo verjetno priprava daljšega članka ali muzikološke študije, ki bi jo lahko izdali tudi kot knjigo, primerno za širšo javnost.

Je bil to vaš prvi obisk Slovenije?

Da in bil sem navdušen. To je brez dvoma ena najlepših držav, ki sem jih kadarkoli obiskal, čeprav mi je žal, da zaradi časovne stiske nisem imel priložnosti obiskati večjega dela države. Žal nas je v času mojega obiska Bleda pošteno namočil dež, zato si ga nisem mogel ogledati tako, kot bi si želel.

Bil sem tudi v Ljubljani, kjer sem preživel nekaj sproščujočih dni. Užival sem v dobri hrani, si privoščil sladoled in pivo ob Ljubljanici. Še posebej me je navdušilo nefiltrirano (smeh, op. a.). Obiskal sem tudi majhno vasico Konjščica, kjer sem obiskal grob skladatelja Carlosa Kleiberja.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 73
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin