SiolNET. Sportal Rokomet
0,33

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zgodovina slovenskega rokometa: od igre na pesku do odličij

0,33

termometer

slovenska rokometna reprezentanca
Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Slovenski rokomet je v minulih sedemdesetih letih prehodil dolgo in vsebinsko bogato pot. Od začetnih tekem na pesku in igrišč, prekritih z ugaski se je igra preselila v velike dvorane, rokometni klubi in reprezentance pa so poskrbeli tudi za največje slovenske dosežke na mednarodnem področju.

Moška rokometna reprezentanca je doslej edina ekipa v zgodovini slovenskih kolektivnih športov z žogo, ki je nastopila na poletnih olimpijskih igrah. To ji je doslej uspelo kar trikrat - v Sydneyju leta 2000, Atenah leta 2004 in Riu de Janeiru leta 2016.

Moška izbrana vrsta je tudi dobitnica prve slovenske kolajne na velikih tekmovanjih v kolektivnih igrah z žogo. Na domačem evropskem prvenstvu 2004 je osvojila kolajno srebrnega leska, 13 let pozneje pa je osvojila še bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu v Franciji.

Slovenski klubi so v režiji rokometašev Celja Pivovarne Laško in rokometašic Krima Mercatorja prvič posegli po končnih zmagah v najbolj prestižnih evropskih klubskih tekmovanjih v ligi prvakov oziroma prvakinj. Celjski ekipi je to uspelo leta 2004, ljubljanski pa v letih 2001 in 2003.

rokometna žoga Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Zveza je bila ustanovljena leta 1949

Rokometna zveza Slovenije (RZS) je bila ustanovljena leta 1949 v okviru tedanje Rokometne zveze Jugoslavije. Prvi predsednik RZS je bil Vlado Žorž, na slovenskih tleh pa je bilo tedaj aktivnih šest rokometnih klubov: Enotnost Ljubljana, Kladivar Celje, Polet Maribor, Ptuj, Lendava in Murska Sobota. Prvo republiško prvenstvo v velikem rokometu je osvojila celjska ekipa.

Zanimanje za veliki rokomet je v 50 letih minulega stoletja počasi upadalo. Vse ekipe so se bolj ali manj v nekaj mesecih preusmerile v mali rokomet, ki je postajal vedno bolj množičen. V sezoni 1952/53 je bilo odigrano prvo republiško prvenstvo, prvi naslov pa je v moški in ženski konkurenci osvojila ljubljanska Svoboda.

Leta 1967 je bilo na sporedu prvo pokalno tekmovanje, v moški konkurenci je slavil Partizan Slovenj Gradec, v ženski pa Partizan Selca.

V naslednjih letih je priljubljenost igre iz leta v leto naraščala. Rokomet je pritegnil vedno večje število privržencev in leta 1975 je bilo v Sloveniji registriranih že več kot sto moških in ženskih klubov.

Največ nastopov v jugoslovanski reprezentanci je med moškimi zbral Rolando Pušnik (134 nastopov) Največ nastopov v jugoslovanski reprezentanci je med moškimi zbral Rolando Pušnik (134 nastopov) Foto: Sportida

Slovenski rokomet je imel pomembno vlogo tudi v nekdanji Jugoslaviji

Slovenski rokomet je v nekdanji Jugoslaviji igral pomembno vlogo, najuspešnejši klubi pa so bili Celje, Slovan, Olimpija, Rudar in Branik, ki so uspešno nastopali v takratni prvi zvezni ligi in jugoslovanskem pokalu.

Največji uspeh doslej je dosegel ljubljanski Slovan, ki je v sezoni 1979/80 osvojil naslov državnega prvaka, leto pozneje pa zaigral v finalu evropskega pokala državnih prvakov, kjer je moral priznati premoč tedaj vzhodnonemškemu Magdeburgu.

V članskih reprezentancah nekdanje Jugoslavije je iz Slovenije nastopilo 15 igralcev in devet igralk. Največ nastopov so imeli med moškimi Rolando Pušnik (134 nastopov), Vlado Bojovič (102), Iztok Puc (97) in Leopold Kalin (18), med ženskami pa Alenka Cuderman (75), Tanja Polajnar (62) in Sonja Čotar (40).

Prvi Slovenec, ki je oblekel dres z jugoslovanskim grbom na prsih, je bil Stane Papež (Odred Ljubljana).

Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je po samostojni poti krenila tudi Rokometna zveza Slovenije ter že naslednje leto postala enakopravna članica Evropske rokometne zveze (EHF) in Mednarodne rokometne zveze (IHF).

Slovenske ekipe so v sezoni 1992/93 prvič nastopile v evropskih pokalih, slovenske rokometne reprezentance pa so v vseh starostnih kategorijah postopoma začele svoje nastope na mednarodnem prizorišču. Slovenske ekipe so v sezoni 1992/93 prvič nastopile v evropskih pokalih, slovenske rokometne reprezentance pa so v vseh starostnih kategorijah postopoma začele svoje nastope na mednarodnem prizorišču. Foto: Špela Lenart

Prvo državno prvenstvo v Sloveniji v sezoni 1991/92

V sezoni 1991/92 je bilo odigrano prvo državno prvenstvo v samostojni Sloveniji, prvi naslov državnih prvakov so v moški konkurenci osvojili rokometaši Celja Pivovarne Laško, v ženski pa rokometašice Belinke Olimpija.

Slovenske ekipe so v sezoni 1992/93 prvič nastopile v evropskih pokalih, slovenske rokometne reprezentance pa so v vseh starostnih kategorijah postopoma začele svoje nastope na mednarodnem prizorišču.

Moška reprezentanca je svojo prvo kolajno na mednarodni sceni osvojila na sredozemskih igrah v Franciji 1993, ko je bila tretja. V naslednjem obdobju je nekajkrat posegla po zvezdah, najbolj na domačem evropskem prvenstvu 2004, ko je v velikem finalu morala priznati premoč Nemčije, ter 13 let pozneje, ko je na svetovnem prvenstvu v Franciji osvojila bronasto kolajno po zmagi nad Hrvaško.

Najgloblje sledi pustili rokometaši Celja Pivovarne Laško Na klubski sceni so najgloblje sledi pustili rokometaši Celja Pivovarne Laško. Na klubski sceni so najgloblje sledi pustili rokometaši Celja Pivovarne Laško. Foto: Saša Pahič Szabo/Sportida

Na klubski sceni so najgloblje sledi pustili rokometaši Celja Pivovarne Laško. V sanjskem rokometnem letu 2004 - tedaj je Slovenija osvojila drugo mesto na EP in drugič v zgodovini nastopila na poletnih olimpijskih igrah v Atenah - so osvojili prvo mesto v elitni ligi prvakov. V najbolj imenitnem klubskem tekmovanju so dvakrat slavile tudi rokometašice Krima Mercatorja v letih 2001 in 2003.

Med večje dosežke vsekakor spadajo tudi končna zmaga rokometašic Robita Olimpije v pokalu EHF leta 1997, preboj ljubljanske ekipe Prule 67 v polfinale lige prvakov leta 2003, drugo mesto velenjskega Gorenja v pokalu EHF leta 2009 ...

Krim Mercator Györ Sportal Visok poraz krimovk z evropskimi prvakinjami Celje Pivovarna Laško Elverum Sportal Pomembna zmaga Celja!

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 6
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin