"Srbska ekipa potrebuje terorista. A še on bi naletel na odpor."

V Srbiji se še ni polegel vihar po spodleteli uvrstitvi njihove rokometne reprezentance na svetovno prvenstvo v Katar. Javnost je v šoku. Srbska izbrana vrsta je na domači tekmi Češko premagala za osem, v Brnu pa izgubila za kar 12. Selektor Vladan Matić, še pred dobrega pol leta trener Celja, je podal odstopno izjavo.

Tudi po nekaj prespanih nočeh trener iz Šabca ne ve, kako je bila lahko njegova ekipa tako nemočna. "Ne vem, kako je mogoče, da v takšni tekmi nismo krenili na zmago. Čakali smo, da mine napad, igrali do dviga sodniških rok, si podajali okrog češke cone. Nikjer ni bilo napada, igre nevarnosti. Navodilo pred tekmo je bilo, da se število napak zmanjša na minimum in se hitro vrne v obrambo. Ničesar nismo spoštovali," je Matić dejal za Sportski žurnal.

Kot bi padel z Marsa

"Kesam se, ker sem bil človek," je v retrospektivi svoje selektorske vloge ugotovil svojo napako: "Trudil sem se biti korekten, se dobro razumeti z vsemi, a v naši državi to očitno ne deluje. Vsem sem dal srce in dušo in to me boli. Ko prideš v našo deželo, se počutiš, kot bi padel z Marsa. Lahko bi se obnašal drugače, a to ne bi bil jaz. Ta ekipa potrebuje terorista. A tudi z njim verjetno ne bi šlo. Tudi terorist bi naletel na odpor," je postregel s slikovito prispodobo.

Mnogi se sprašujejo, kaj se je zgodilo z reprezentanco, ki je bila še pred dvema letoma druga v Evropi. Reprezentanco, v kateri ne manjka dobro plačanih zvezdnikov iz najboljših evropskih klubov. Srbija je na lanskem svetovnem prvenstvu še pod vodstvom Veselina Vukovića osvojila deseto mesto, na letošnjem EP na Danskem je bila 16., proti Češki pa zakockala več kot prepričljivo prednost, potem ko je že ob polčasu zaostajala za deset golov.

Vladan Matić, nekoč odlični srbski reprezentant ter poltretjo sezono trener Celja, je bil selektor svoje domovine le dobrega pol leta. Morda res drži prepričanje nekaterih, ki se precej sklada z njegovimi lastnimi ugotovitvami, da je predober do igralcev. Trenerstvo je pač posel, v katerem je treba kdaj tudi udariti po mizi, morda komu tudi pokazati vrata.