Slovenska reprezentanca v Skandinavijo odhaja na krilih uspeha na lanskem domačem EP

Za mnoge reprezentance bo letošnje svetovno prvenstvo zadnja možnost za preboj na poletne olimpijske igre prihodnje leto v Parizu, kjer bo nastopilo 12 reprezentanc. Gostiteljica Francija ter štirje celinski prvaki - Norveška iz Evrope, Angola iz Afrike, Južna Koreja iz Azije in Brazilija iz Južne Amerike - so si že izborili nastop v francoski prestolnici, prostih je še sedem mest.

Nastop na olimpijskem turnirju v Parizu si bo na mundialu priigrala le najboljša izbrana vrsta, druge visoko uvrščene reprezentance pa nastop na enem od treh kvalifikacijskih turnirjih, ki bodo na sporedu med 11. in 14. aprilom prihodnje leto. Na te kvalifikacijske turnirje so se uvrstile že Argentina, Kamerun in Japonska, prostih pa je še devet mest.

Ana Gros je trenutno v rokah zdravniške službe. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Slovenke v Skandinavijo brez Omoregie in Zulić, načeta tudi Gros

Slovenija na bližnjem turnirju v Skandinaviji ne bo mogla računati na prvokategornici Elizabeth Omoregie in Nino Zulić, resne zdravstvene težave z zadnjo stegensko mišico ima tudi najboljša strelka v zgodovini reprezentančnega rokometa Ana Gros, ki je trenutno v rokah zdravniške službe. Izbranke črnogorskega strokovnjaka na klopi Slovenije Dragana Adžića si bodo kljub temu skušale izboriti nastop na enem od treh kvalifikacijskih turnirjih, a podobne želje imajo še mnoge izbrane vrste.

Slovenska reprezentanca v Skandinavijo odhaja na krilih uspeha na lanskem domačem evropskem prvenstvu, kjer je osvojila osmo mesto. Na dosedanjih sedmih svetovnih prvenstvih je bila najboljša na Hrvaškem 2003, ko je zasedla osmo mesto. V Španiji pred dvema letoma je bila 16., pred tem je bila v Italiji 2001 deseta, v Rusiji 2005 in Nemčiji 2017 14. Na premiernem nastopu v Nemčiji 1997 je bila 18., najslabšo uvrstitev pa je dosegla na Japonskem 2019, ko je osvojila 19. mesto.

Foto: Grega Valančič/Sportida Turnir v šestih mestih, najbolj pomembne tekme v Herningu

V Herningu in Frederikshavnu na Danskem, Stavangerju in Trondheimu na Norveškem ter Göteborgu in Helsingborgu na Švedskem bo nastopilo 32 reprezentanc. V prvem delu tekmovanja bodo Stavanger, Herning in Frederikshavn med 29. novembrom in 5. decembrom gostili po dve skupini, po eno pa Göteborg in Helsinborg.

Po tri najboljše izbrane vrste iz vseh osmih skupin se bodo prebile v drugi del tekmovanja, ki bo med 6. in 11. decembrom v Göteborgu, Trondheimu, Herningu in Frederikshavnu. Četrtfinalne tekme bodo med 11. in 13. decembrom v Trondheimu in Herningu, najbolj pomembne tekme pa bo med 15. in 17. decembra gostila dvorana v Herningu, ki sprejme 15.000 gledalcev.

Četrtouvrščene izbrane vrste v skupinskem delu bodo nastopile v takoimenovanem predsedniškem pokalu za uvrstitev od 25. do 32. mesta, vse tekme bodo med 6. in 13. decembrom v Frederikshavnu.

Norvežanke in Francozinje papirnate favoritinje

V zadnjih treh letih sta vse najpomembnejše lovorike na velikih tekmovanjih odšle na Norveško in v Francijo, številni strokovnjaki obema reprezentancama tudi na letošnjem turnirju pripisujejo največ možnosti za končno zmago. Norveška je pred dvema letoma zmagala na SP v Španiji, najboljša je bila tudi na obeh evropskih prvenstvih na Danskem 2020 ter v Sloveniji, Črni gori in Severni Makedoniji 2022, medtem ko je Francija osvojila zlato na poletnih olimpijskih igrah v Tokiu 2021.

Vajeti norveške igre so še vedno v rokah izkušene Nore Mork, učinkovite strelke Henny Reistad in dirigentke napada Stine Bredal Oftedal. Tu je še kopica izjemnih posameznic, na čelu z zimzeleno 43-letno Katrine Lunde. Po znanju in izkušnjah so Norvežankam povsem enakovredne Francozinje Grace Zaadi, Estelle Nze Minko, Pauletta Foppa in druge njihove soigralke, na klopi pa imajo tudi sijajnega stratega - 65-letnega Olivierja Krumbholza.

Med najbolj motiviranimi bodo zaradi domačega terena tudi danske in švedske rokometašice. Po zvezdah lahko posežejo tudi Nizozemke, nosilke zlate kolajne s svetovnega prvenstva na Japonskem 2019, malo manj možnosti imajo Črnogorke, Španke in Nemke. Od neevropskih reprezentanc so najbolj vroče Angola, Južna Koreja in Brazilija.

Kaznovane Rusinje in Norvežanke na vrhu razpredelnice

Na dosedanjih svetovnih prvenstvih so največkrat na najvišjo stopničko zmagovalnega odra stopile Rusinje in Norvežanke. Rusija, ki se je na rokometni Mont Everest povzpela v letih 2001, 2005, 2007 in 2009, zaradi vojaške invazije na Ukrajino nima pravice nastopa na mednarodnih tekmovanjih, Norveška pa je bila zlata v letih 1999, 2011, 2015 in 2021.

Po trikrat so zmagale rokometašice iz nekdanje Sovjetske zveze in Vzhodne Nemčije, poleg dvakratnih zmagovalk iz Francije pa so se na sam vrh od prvega svetovnega prvenstva leta 1957 prebile tudi Nizozemke, Madžarke, Danke, Romunke, Čehinje, Nemke, Korejke, Brazilke ter rokometašice nekdanje Jugoslavije.