Slovenija osma na svetu, a z nemškim madežem

Rokometna reprezentanca je na svetovnem prvenstvu osvojila osmo mesto, potem ko je izgubila proti Nemčiji. Resda je odigrala brez poškodovanih Uroša Zormana, Davida Špilerja in večinoma tudi bolnega Gorazda Škofa, a Nemčija je daleč od vrhunske reprezentance. V drugem polčasu, v katerem Slovenci niso niti enkrat izenačili, pa je imela že šest golov prednosti. Kot da bi bili Slovenci popolnoma čustveno in telesno izpraznjeni. Kaj veliko spodbujanja s klopi ni bilo, čeprav je bil začetek poleten in začinjen s vodstvom za tri gole.

A zgrešeni ''zicerji'', izgubljene žoge, odsotnost dobrega učinka vratarjev, ki sta bila sicer večino turnirja dodana vrednost, žara ter brezidejnost v napadu, so pokopali slovenske upe na sedmo mesto, ki zadnje neposredno zagotavlja olimpijske kvalifikacije. Zdaj morajo Sloveniji na roke iti drugi izidi. Bodisi da eden od četrtfinalistov postane evropski prvak bodisi da Katar postane azijski. Osmo mesto na svetu je dober rezultat in druga najboljša uvrstitev v slovenski zgodovini, a nemoč proti Nemcem vzbuja nekaj skrbi – tako kot nihanja skozi vse prvenstvo –, ne glede na številne slovenske težave s poškodbami in odsotnost zunanjega igralca-strelca.

Kapetan na bolniškem dopustu

Selektor Boris Denič je tokrat premešal postavo. Namesto Dragana Gajića je na desnem krilu začel Vid Kavtičnik, namesto poškodovanega Uroša Zormana na srednjem Marko Bezjak, na desnem zunanjem je Jure Natek zamenjal soimenjaka Dolenca, Uroš Bundalo pa Mateja Gabra na črti. V vratih je bil Primož Prošt, Gorazd Škof je imel namreč vročino.

Pod organizacijskim vodstvom Bezjaka je Slovenija začela solidno. Nemško obrambo 5-1 je najučinkoviteje razbijal Natek, z golom Kavtičnika pa so Slovenci v 13. minuti prvič prišli do treh golov prednosti (7:4). A kot že tolikokrat na tem prvenstvu je bilo težko prigarano kmalu zapravljeno. V dobri minuti so Nemci napravili delni izid 3:0. Uwe Gensheimer, sicer eden od najboljših krilnih igralcev na svetu, je zadeval s svojega položaja in sedmih metrov, češka sodnika pa sta imela obilo potrpežljivosti za napade Nemcev, ki so bili spretni tudi pri odbitih žogah.

Vse prej kot nedotakljivi

Slovenija je imela težave pri igri z igralcem več, želene tekoče igre ni bilo veliko, vanjo so se prikradle napake v napadu, a delali so jih tudi Nemci, ki so v tem elementu celo prednjačili. Nemcem je primanjkovalo rešitev za slovensko obrambo, a velikokrat so jih le našli v zadnjem trenutku.

Svetovni prvaki iz leta 2007, ki pa so daleč od nekdanje slave in so v Katar prišli po tem, ko je Mednarodna rokometna zveza dala košarico Avstraliji, so v prvem polčasu trikrat povedli za dva gola in bili daleč od nedotakljivosti. A z odločnejšo in natančnejšo slovensko igro. Redki prebliski pač niso bili dovolj.

Tretji rdeči karton na dveh tekmah

Slovenska obramba ni imela prave trdnosti. Igranje gol za gol nikakor ni bila voda na slovenski mlin. Patrick Wiencek je s četrtim golom ob stoodstotnem izkoristku poskrbel za prvo prednost treh golov (20:17) v 36. minuti. Krč se je pojavil tudi v napadu. Nemška obramba 5-1 bi Sloveniji načeloma morala ustrezati, a ni bilo tako. Roke so se skrajšale, Slovenci so tekmecem sami ponujali priložnosti, izgubljale so se dokaj čiste žoge, zapravljali ''zicerji''.

Sredi drugega polčasa so Slovenci v štirih minutah zapravili tri čiste strele in izgubili žogo, tako da je Nemčija večkrat prišla na pet golov prednosti. Da bi bila stvar še hujša, je Slovenija dobila še tretji rdeči karton na dveh tekmah. Tokrat je bil prejemnik Luka Žvižej, ki je Martina Strobla potegnil za roko. Ob poškodbi Davida Špilerja so tako Slovenci ostali brez levega krila in izjemno pomembnega obrambnega igralca.

Nemška lahkotnost

Z dvanajstim (!) golom Gensheimerja je Nemčija 14 minut pred koncem prvič povedla za šest golov. Ne glede na visok zaostanek smo pogrešali spodbujanje in več žara na slovenski klopi. ''Naredite vendar višek na eno od kril,'' je Denič le nemočno širil roke. Prave ostrine v napadu ni bilo, kot bi šlo za bojazen prevzeti odgovornost, prejeti še kak udarec. Češka sodnika sta pretiravala z izključitvami, in to na obeh straneh. A Slovencem igralec več pogosto ni pomenil nobene prednosti.

Razbranil se je še Silvio Heinevetter – na koncu 12 obramb –, vtisa pa ni mogel popraviti niti vstop obolelega Gorazda Škofa. Večino drugega polčasa Slovenija ni bila v kombinacijah za zmago, tri zaporedne izgubljene tekme po uvrstitvi v četrtfinale, še posebej ta s povprečno Nemčijo, pa so zarisale madež na načeloma izpolnjen cilj. Olimpijske igre vseeno še niso stoodstotno zagotovljene. Zdaj je naša reprezentanca odvisna od drugih.