Pri 42 letih je srebrni vitez pripravljen bolje kot v zlati eri

Še več, kot pravi, je celo bolje pripravljen kot v zlati eri svoje kariere. Ima prijatelje, ki so kolesarski in tekaški navdušenci, pogosto se jim pridruži. Branko Bedekovič počne stvari, ki ga veselijo in za katere prej ni imel časa, a še vedno igra.

Z 42 leti dela generacijsko družbo na primer Joseju Hombradosu ali Carlosu Perezu. A seveda ne na tako visoki ravni. V lanski sezoni je nastopal za avstrijskega tretjeligaša iz Gradca.

Do dvorane ima iz Maribora pol ure vožnje, dogovorjen je za en trening na teden in tekmo, a je vseeno med najpomembnejšimi igralci kluba. Dosega tudi po deset in več golov. Pravi, da se v nižjeligaških avstrijskih klubih vrtijo nekoliko nižji zneski kot ponekod v Sloveniji, a vprašanje, ali bom dobil in kdaj bom dobil obljubljeno, ne obstaja.

Udeleženec olimpijskih iger v Sydneyju in nosilec srebrne kolajne z evropskega prvenstva 2004, ki se že poldrugo desetletje ukvarja z nepremičninami, se je resnega rokometa lotil pozno, šele sredi najstniških let. Kot kaže, bo kariero sorazmerno podaljšal, saj si še želi igrati, čeprav še nima dogovora z nobenim klubom.

A se mu ne mudi. Vzel si bo čas do konca poletja in se nato odločil. Obremenjuje se ne, zakaj bi se? To je rokomet na drugačni ravni, kot je bil v Celju, Velenju, Zagrebu. To je rokomet za dušo in srce.