Sobota, 15. 10. 2016, 11.05
7 let, 1 mesec
O stanju Krima in ženskega rokometa v Sloveniji
Kam pluješ, ženski rokomet? #video
Ob Krimovem vstopu v 22. sezono lige prvakinj smo na Sportalu pripravili pogled na širšo podobo ženskega rokometa v Sloveniji.
Krimove rokometašice dvaindvajsetič zapored vstopajo v ligo prvakinj. Čeprav niso bile državne prvakinje, so si nastop zagotovile na septembrskem kvalifikacijskem turnirju v Ljubljani, morda celo lažje od pričakovanj. V skupini imajo danski Esbjerg, norveški Larvik in švedski Sävehof.
Pred dvema letoma je bil dvakratni evropski prvak na najnižji točki v svoji zgodovini. V kakšni kondiciji pa je zdaj, smo povprašali članico izvršnega odbora Dejo Ivanović.
Sanacija je v zadnjih letih stalna mantra slovenskih kubov. Leta 2014 je novo vodstvo prevzelo klub s približno 1,3 milijona evrov dolgov, do zdaj sta za nazaj poravnani približno dve tretjini obveznosti. Krim je tako bližje izhodu iz rdečih številk kot na primer njegova soseda iz Stožic, košarkarska Olimpija.
Ta je pred šestimi leti začela sanacijo pri okrog petih milijonih evrov minusa. Dolga naj bi po poročanju različnih medijev zdaj ostalo še za okrog dva milijona.
Zagorski ne ligi prvakinj
Zagorje se je ligi prvakinj odpovedalo iz finančnih razlogov. Zasavke, ki so kljub naslovu državnega prvaka morale dodatno znižati proračun, so nastopile v pokalu EHF in evropsko sezono ekspresno končale po dveh porazih z norveškim Trondheimom. Evropska pot čaka še ajdovski Mlinotest, ki bo igral v pokalu challenge.
Največ se govori in piše o Krimu, velik kos pozornosti so si s premiernim naslovom v lanski sezoni odrezale tudi Zagorjanke. Preostale ekipe – prva liga ima letos 11 članic – pa dobivajo z izjemo lokalne ravni bistveno manj pozornosti. To pa še zdaleč ni edina težava ženskega rokometa.
Selektor Uroš Bregar in reprezentanci in ženskem rokometu:
Obe sta stari prek 30 let, Sergeja Stefanišin prek 40. Veliko pričakujemo od Tjaše Stanko. Tu so Lea Krajnc, Janja Rebolj s svojo prefinjenostjo, Dominika Mrmolja, Nina Zulič …
Imamo določeno bazo igralk, malo pa nam nagaja višina. Težavo imamo na krožni napadalki. Lina Krhlikar je ta položaj začela igrati šele pred kratkim. Teja Ferfolja je spet postala zunanja. Na črti si želimo višine in moči, ampak bomo že nekako kompenzirali.
Ženska reprezentanca se je po šestih letih uvrstila na veliko tekmovanje. Dekleta težko dolgo ostanejo v rokometu. Osip je, ker jim klubi ne morejo zagotavljati finančne gotovosti. Zato je osip večji kot pri fantih.
Poenotiti bi morali sistem v mlajših kategorijah. To bi bil začetek dolgoročnega dela – zakonitosti obrambe in napada.
Tako bi bilo dekletom v članski reprezentanci lažje. Majhnost Slovenije bi morala postati naša prednost. Z enega konca Slovenije do drugega prideš v kakšnih dveh urah. Rad bi tudi, da bi se trenerji bolj povezali."
O najbolj perečih težavah in morebitnih rešitvah smo povprašali tri trenerje #anketa
Prednost dobi študij, s čimer seveda ni nič narobe, ampak s solidno štipendijo bi jim lahko omogočili igranje in izobraževanje. Iščejo si službe. Šepajo tudi pogoji za delo, kot jih imajo profesionalne ekipe – dvorana, termini za trening, fitnes …
Izgubili smo stik s srednjim razredom evropske kakovosti. V ženski rokomet se malo vlaga. Morali bi zmanjšati ligo, najti večjo povezavo med klubi in sponzorji, izboljšati marketinške prijeme.
Ena od rešitev bi lahko bila, da bi imela dekleta pri sponzorskih podjetjih zagotovljene službe, kar bi jim dajalo socialno varnost ob morebitnih poškodbah ali koncu kariere.
Vemo, da so dobri športniki v principu tudi dobri delavci, dodana vrednost. Poleg tega imajo številne igralke univerzitetno izobrazbo. Tako bi imele službo, obenem pa tudi ohranile povezavo s klubom."
Snežana Rodić Snežana Rodić, trenerka Velenja: "Največji osip igralk je ob preskoku s srednje šole na fakulteto, delno tudi iz osnovne v srednjo šolo.
Včasih pride tudi do določene generacijske luknje, ker v določenem obdobju na primer mladinske reprezentantke niso imele prave igralne perspektive.
Klubi lahko igralkam ponudijo le zelo skromne pogoje. Liga je slabo medijsko prepoznavna, ni oglaševanja.
Rokomet kot šport bi moral bolj stopiti skupaj, Olimpijski komite Slovenije pa bolj pritisniti na državo, da izboljša pogoje za sponzorje."
Rajko Begovič Rajko Begovič, trener Celja Celjskih mesnin: "Najprej mora kaj narediti reprezentanca, da bo šport postal zanimiv, privlačen za otroke.
Zanimanje v večjih mestih še nekako obstaja, v manjših pa je to težava.
Ponekod se premalo dela po šolah. Preveč tekem je prestavljenih, včasih tudi brez tehtnega razloga. Potrebovali bi več promocije. Smiselno bi bilo karte kdaj podeliti tudi šolam, da bi otroci bolje spoznali ženski rokomet."
Tekmovanje mladih
Pomanjkanje denarja ima pogojno tudi svojo svetlo plat. Več priložnosti dobijo mlade igralke. V spodnji tabeli je prikazana lestvica uspešnosti klubov glede na stanje v mladinskih selekcijah. Na vrhu je Krim, ki posebej tekmuje tudi z drugo ekipo Ljubljano, sledi mu Olimpija, ki (še) nima članske ekipe, na tretjem mestu pa je Žalec.
Ekipa |
Točke |
|
|
|
|
1. |
Krim Mercator |
90 |
2. |
Olimpija |
75 |
3. |
Zelene doline Žalec |
74 |
4. |
Ž.U.R.D. Koper |
61 |
5. |
Mlinotest Ajdovščina |
60 |
6. |
Celje Celjske mesnine |
53 |
7. |
Krka |
53 |
8. |
ŠR Katja Kurent Zagorje |
44 |
9. |
Nazarje |
41 |
10. |
Ljubljana |
40 |
11. |
Velenje |
38 |
12. |
Tržič |
48 |
13. |
Šempeter Vrtojba |
36 |
14. |
Litija |
36 |
15. |
DRŠ Vrhnika |
35 |
16. |
DP-Logik Branik |
32 |
17. |
Izola |
32 |
18. |
DRŠ Alen Mihalj |
28 |
19. |
Jadran Bluemarine H-K |
28 |
20. |
Adria transport Logatec |
27 |
21. |
Naklo Peko Tržič |
23 |
22. |
Piran |
21 |
23. |
Ormož |
17 |
24. |
RD Moškanjci - Gorišnica |
16 |
25. |
Rače |
15 |
26. |
Antrum Sežana |
12 |
27. |
Ptuj |
9 |
28. |
Sava Kranj |
8 |
29. |
Kočevje |
6 |
30. |
Millennium |
5 |
31. |
Ilirska Bistrica |
3 |
32. |
Škofja Loka |
2 |
33. |
Brežice |
1 |
34. |
Idrija |
1 |
Pod črto
Dejstvo je, da ženski rokomet pesti mnogo težav in vse ne izvirajo iz finančnih vzrokov. Klubi bodo morali najprej dvigniti raven delovanja in se med sabo še bolje povezati ter uskladiti, predvsem pa komunicirati na višji ravni.
Krim je klubski generator večjih evropskih ambicij, tudi z največjo produkcijo igralk. A ta bo dobila smisel le ob njihovem prihodu in prehodu v člansko ekipo. V tem pogledu pa pomembno vlogo igrajo tudi ambicioznost rokometašic in njihove življenjske prioritete. Brez kombinacije talenta in velikih količin sistematičnega dela še nihče ni postal vrhunski.