Je liga šestih barv pr(a)vi izziv za slovenski rokomet?

V zadnjih tednih je bilo med pomembnimi osebnostmi slovenskega rokometa kar veliko razgovorov, na uradni in neuradni ravni, glede sistema tekmovanja v prvi slovenski ligi oziroma 1. NLB Leasing ligi. Predlogi so bili različni, na koncu pa je bila kot nekakšen kompromis sprejeta liga 14 ekip s končnico najboljših štirih na izpadanje.

Tik pred izredno skupščino 2. julija pa je svoj predlog tekmovalnega sistema nekaterim klubom predstavil Aleš Praznik, nekdanji igralec, dolga leta pa trener, ki ima v Ljubljani svoj klub. Zaradi proceduralnih razlogov, ker je bila skupščina izredna, predloga v nobenem primeru niso mogli obravnavati na zboru članov.

Razširjena, a obenem ožja liga

Predsednik strokovnega sveta pri Rokometni zvezi Slovenije bi ligo razširil na 16 ekip. Tekmovanje bi imelo 32 krogov, sestavljale bi ga tri faze. Ena največjih razlik v primerjavi z na primer sistemom iz lanske sezone pa je več tekem s primerljivimi tekmeci.

"Največji plus vidim v tem, da se med sabo merijo po kakovosti izenačene ekipe. Tukaj odpadejo zgodbe o slabi ligi, šibkih nasprotnikih in zmagah z 20 goli razlike. Razen v prvi fazi, ki je s šestimi tekmami izjemno kratka. Igrali bi jo v obdobju, ki ga imajo nekatere ekipe zdaj za pripravljalno, namesto trening tekem. Po drugi strani bi bile te tekme lahko namenjene popularizaciji. Če bi na primer Celje igralo na Dolu pri Hrastniku, bi bila tam to izjemna atrakcija," je prepričan Praznik, ki si je za cilj zadal "graditi široko bazo, dati ljudem veselje do dela in iz tega graditi kakovost". Praznikov sistem predstavljamo v spodnjih okvirjih.

Kaj bi sistem prinesel in kaj odnesel?

Nekdanji rokometaš Slovana in Celja tako kot številni drugi pogreša izenačenost. "Bolj kot število tekem me zanima liga, ki je izenačena po kakovosti. Ta sistem zagotavlja motivacijo od prvega do zadnjega trenutka," pravi naš sogovornik, ki sej strokovnega sveta ne sklicuje zato, ker ta ne dobiva vprašanj o določenih temah.

Sistem ima tudi določene potencialne pomanjkljivosti. Ena od njih bi bila lahko večja zapletenost spremljanja tekmovanja, na primer v medijih, v primerjavi z dozdajšnjimi praksami. Ob večjem številu derbijev se pojavlja pomislek, ali naboj morda ne bi zvodenel.

S tem se avtor predloga ne strinja in meni, da bi večje število "popravnih izpitov prineslo večjo sproščenost, to pa zanimivost in dodatni čar".

Sistem je zanimiv, morda ni popoln, je pa vsekakor vreden razmisleka in temeljite analize, koliko bi lahko koristil osiromašenemu slovenskemu prvoligaškemu tekmovanju.